Sreda, 4. 9. 2019, 7.33
4 leta, 8 mesecev
Koalicija in Levica zbližali stališče: dopolnilno zavarovanje se ukinja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,74
51
Poslanec Levice Matej T. Vatovec
V vladni koaliciji in Levici se strinjajo o ukinitvi oziroma prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno, kar bi lahko uveljavili z letom 2021, so sporočili po usklajevanju glede predloga Levice. Minister Aleš Šabeder sicer opozarja, da številke še strižejo in je treba pripraviti natančne izračune ter dolgoročne projekcije.
V Levici od časovnice ne odstopajo in menijo, da je zakon mogoče sprejeti še letos. Cilj delovne skupine je, da pridejo do predloga zakona, ki bo vložen v postopek še v septembru. S tem tudi pogojujejo podporo proračunu, je v izjavi po srečanju pojasnil poslanec Matej T. Vatovec.
"Treba je narediti izračune, saj brez računa ni krčmarja"
Minister za zdravje Aleš Šabeder pa je v izjavi medijem pojasnil, da zagovarjajo pristop celostnega reševanja problematike v sklopu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi ga po njihovi časovnici dali na vlado junija prihodnje leto. To pomeni, da bi lahko ulovili tudi časovnico Levice in uveljavitev zakona z januarjem 2021. "Zagotovo pa je en mesec priprave za tako kompleksno vprašanje oziroma reformo zdravstvenega sistema premalo," je dodal.
Po njegovem mnenju je zdravstvo prepomembno, da bi se igrali z datumi, "mesec gor ali dol pa ne igra nobene vloge, saj vemo, da je to vprašanje na mizi že 15 oziroma 16 let".
O predlogu Levice je poudaril, da izračune na eni in na drugi strani še strižejo, zato morajo v pogovore vključiti tudi ministrstvo za finance in zdravstveno blagajno, kar je danes eden od pomembnejših dogovorov. "Treba je narediti izračune," je poudaril in pojasnil, da za zdaj številke krčijo za okoli 60 ali 70 milijonov evrov, seveda ob neupoštevanju ohlajanja gospodarstva.
A to bo po njegovih besedah treba upoštevati, saj so projekcije zdaj narejene na stanju, kot je bilo leta 2018, ko smo imeli razmeroma visoko gospodarsko rast. Prav tako zdaj ni upoštevana demografija, saj v predlogu obremenjujejo samo aktivno populacijo, trenutno približno 900 tisoč prebivalcev, ki bi bili plačniki. Njihovo število pa se bo v prihodnjih letih z demografskimi trendi zmanjševalo, je opozoril minister.
Na koncu bi imelo zdravstvo 30 milijonov evrov več
Vatovec je pojasnil, da so v Levici naredili zelo konzervativne izračune, po katerih bi morali Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dati dodatnih 66 milijonov evrov, a na koncu bi bil po njihovih ocenah učinek za zdravstveno blagajno pozitiven in bi za zdravstvo imeli okoli 30 milijonov več. Po njegovem mnenju pa bodo številke uskladili.
Napredek! Na usklajevanju Levice z vladno koalicijo je bilo doseženo strinjanje glede ukinitve dopolnilnega zavarovanja s prenosom v obvezno zdravstveno zavarovanje. pic.twitter.com/52vUrRCMfG
— Levica (@strankalevica) September 4, 2019
50 milijonov evrov bi ostalo v javnem zdravstvu
Minister opozarja tudi na vprašanje dolgotrajne oskrbe, ki je ena od prioritet. Na ministrstvu računajo, da bi bil predlog zakona v javni razpravi do konca leta. To bo sicer prineslo dodatno dajatev in minister meni, da bo vse skupaj treba reševati v paketu.
Po besedah Vatovca pa vprašanje dolgotrajne oskrbe trenutno ni nujno povezano z vprašanjem dopolnilnega zavarovanja. "Gre za to, da se 50 milijonov, ki trenutno odtekajo v komercialne zavarovalnice, ostane v javnem zdravstvu in se tako izboljša stanje zdravstvenih storitev," je dejal.
V Levici predlagajo, da gredo korak za korakom, torej da njihova stranka pripravi predlog o dopolnilnem zavarovanju, medtem ko je po besedah Vatovca v domeni ministrstva, da uredi tudi druge zadeve.
Dopolnilno zavarovanje bi ukinili leta 2021
Vatovec je sicer današnji sestanek označil za pozitivnega in menil, da so izsledki dobri. Strinjali so se, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenese v obvezno, da se ohrani enako raven pravic, da se uvede takšno spremembo z letom 2021 in da se to naredi na razvojen in finančno vzdržen način, je povzel. "Upam, da bomo nadaljevali v tej smeri tudi pri drugih projektih iz sporazuma vlade z Levico," je dodal.
Cilj je isti, vprašanje pa je, kako do njega priti
Tudi večina drugih partnerjev je sestanek označila za pozitivnega in konstruktivnega. Poslanka SD Bojana Muršič je ocenila, da so pred zelo težko nalogo, a politična volja obstaja. Po njenem mnenju so na dobri poti, da se uskladijo in pridejo do končnega cilja, torej do preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja. Čakajo sicer še na izračune, nato se bodo lažje odločali, kako naprej, je dejala poslanka, ki verjame, da bo Levica stopila korak nazaj in se pogovarjala.
Poslanec SMC Jani Möderndorfer meni, da imajo vsi isti cilj, vprašanje pa je, kako do njega priti. Na srečanje prihodnji teden bodo po njegovih navedbah povabili še druge, ki so vpleteni v to vprašanje, predstavnike finančnega ministrstva, zdravstvene blagajne in tudi finančne uprave. "Potem bomo videli, kje smo oziroma kam plavamo," je dodal poslanec.
Vodja poslancev SAB Maša Kociper je po srečanju ocenila, da so bistveno bliže, kot so na začetku mislili, predvsem se strinjajo o konceptu. Tudi ona vidi največjo težavo v tem, da številke pri izračunih strižejo. Če bodo potrebna prilagoditvena obdobja, pa se v SAB, kot je dejala, zavzemajo za to, da se najprej ukine dopolnilno zavarovanje za upokojence.
Poslanec DeSUS Branko Simonovič je spomnil, da je ukinitev dopolnilnega zavarovanja eden od ukrepov iz koalicijskega sporazuma. A tudi on poudarja, da so potrebni izračuni, v pogovore pa je treba vključiti vse, ki jih to zadeva, morda tudi zavarovalnice. Podobno kot minister bi DeSUS to vprašanje povezal z dolgotrajno oskrbo.
Partnerji bodo ob izračunih za mizo znova sedli predvidoma v torek.
51