Leto 2023 z izgubo zaključilo 12 od 27 bolnišnic: "Ponovil se bo scenarij iz leta 2016"

Lani so bili rezultati poslovanja bolnišnic nekoliko boljši v primerjavi s poslovanjem s predhodnim letom, kažejo podatki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Presežek bolnišnic je bil 31,9 milijona evrov, kar je za 60,2 odstotka več kot v predhodnem letu. Višina izgube je bila 33,5 milijona evrov, kar je 33 odstotkov manj kot v predhodnem letu.

Leto 2023 je z izgubo zaključilo 12 od 27 bolnišnic 

Poslovno leto 2023 je z izgubo zaključilo 12 od 27 bolnišnic, v predhodnem letu pa je imelo izgubo 13 bolnišnic. Daleč največjo izgubo, to je 20,7 milijona evrov, je imel lani Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, kar je 5,4 milijona manj kot leta 2022. Februarja so v sporočilu za javnost zavrnili očitke o slabi storilnosti in zapisali, da izkazujejo višjo storilnost kot leta 2022 kljub slabšim razmeram, med katerimi so navedli pomanjkanje kadrov, prenovo in iztrošeno medicinsko opremo in infrastrukturo.

Največ presežka od vseh bolnišnic, to je 5,5 milijona evrov, so imeli v Splošni bolnišnici Novo mesto, kar je 2,6 milijona več kot leta 2022. Za STA so pojasnili, da poleg rednega dela v zadnjih letih izvajajo veliko dodatnega programa, lani v okviru programa za skrajševanje čakalnih dob po interventnem zakonu. DZ je namreč julija 2022 potrdil zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki je izvajalcem zdravstvenih storitev v javni mreži omogočil poplačilo vseh opravljenih storitev.

Ponovil se bo scenarij iz leta 2016 

Profesorica z ljubljanske ekonomske fakultete Petra Došenović Bonča, ki raziskuje ekonomiko zdravstva, je za STA pojasnila, da je pri analizi poslovanja bolnišnic treba upoštevati kumulativno izgubo, ne le prihodkov in odhodkov zavoda v posameznem letu. "Bilanca stanja velikokrat pove več o tem, kaj se dogaja. Če imaš iz leta v leto izgubo, je pričakovati rast neporavnanih obveznosti. Ko enkrat te dosežejo nek plato, je treba bolnišnice sanirati," je dejala Došenović Bončeva.

Tudi v združenju zdravstvenih zavodov so v prispevku o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v letu 2023 opozorili, da jih skrbi podatek o povečanju kumulativne izgube bolnišnic. Po podatkih združenja so imele bolnišnice lani 204,3 milijona evrov kumulativne izgube, kar je v primerjavi z letom 2022 kljub nekoliko boljšemu poslovanju v letu 2023 za 17,2 odstotka več. Kumulativna izguba bolnišnic sicer ponovno narašča od leta 2021, ko je znašala 126 milijonov evrov.

V združenju so izpostavili, da je kumulativna izguba na zadnji dan leta 2023 že presegla vrednost iz leta 2016, ko je bila izguba bolnišnic 170,6 milijona evrov. "Dejstvo je, da to nakazuje na ponovitev scenarija iz tistega časa," je ob tem komentirala Došenović Bončeva. Poslanci so namreč septembra 2017 sprejeli interventni zakon za sanacijo bolnišnic, ki je predvidel 136 milijonov evrov za pokrivanje izgube v bolnišnicah.

Ministrstvo: Zdaj ima težave le četrtina bolnišnic. Razmišljamo o možnostih ukrepanja. 

Na ministrstvu za zdravje so za STA odgovorili, da spremljajo poslovanje javnih zdravstvenih zavodov in so seznanjeni z neporavnanimi zapadlimi obveznostmi, predvsem bolnišnic. Opozorili pa so, da je treba razlikovati med situacijo v letu 2017, ko je imela težavo z neporavnanimi zapadlimi obveznostmi večina slovenskih bolnišnic, in zdajšnjo situacijo, ko ima težave le približno četrtina bolnišnic. Navedli so, da ministrstvo za zdravje zato razmišlja o različnih možnostih ukrepanja. Katerih, še ne morejo opredeliti.

Posledica zvišanja kumulativne izgube so po navedbah združenja likvidnostne težave bolnišnic in omejene možnosti investiranja v opremo, prostore in razvoj dejavnosti. Dolgoletna izguba lahko vpliva tudi na odliv kadra iz bolnišnic in s tem na obseg opravljanja storitev, čakalne dobe in nezadovoljstvo zaposlenih in uporabnikov. Menijo, da je treba bolnišnični dejavnosti posvetiti posebno pozornost tudi v tem letu.

Na negativno poslovanje bolnišnic bo vplivala tudi stavka 

Petra Došenović Bonča je opozorila tudi, da bo stavka zdravnikov nesporno negativno vplivala na poslovanje bolnišnic. Če bodo izvajalci zaradi stavke opravili manj storitev, bodo od ZZZS prejeli tudi manj denarja, kar bo vplivalo na njihovo poslovanje. "Pacienti bodo imeli manjšo dostopnost do storitev, ustanovitelj pa bo na koncu seveda te izgube izvajalcev moral pokrivati," je poudarila.

Na ministrstvu za zdravje so potrdili, da ima stavka zdravnikov vpliv na poslovanje javnih zdravstvenih zavodov. V kolikšnem obsegu, bodo pokazali podatki poslovanja v prvem kvartalu letošnjega leta.

Konec marca so sicer bolnišnice za STA navajale, da zaradi odpovedovanja storitev ob stavki zdravniškega sindikata Fides beležijo različno visoke finančne posledice. Ponekod so zaradi stavke beležili izpad nekaj sto tisoč evrov, drugje je dosedanja izguba presegla milijon evrov.

Na ZZZS pa so za STA pojasnili, da bo učinek stavke na realizacijo odvisen od izvajalcev in predvidoma lahko opazen od marca, ko so nekateri zdravniki uveljavljali umike soglasij za nadurno delo. Dodali so, da bi morebitni nižji odhodki ZZZS zaradi manjšega obsega opravljenega programa zdravstvenih storitev le nekoliko zmanjšali tveganje za negativno finančno poslovanje ZZZS v tem letu. Zavarovanci namreč s prispevki ne uspejo pokriti vseh naraščajočih izdatkov za zdravstvo, zlasti zaradi dviga plač v zdravstvu.

STA objavlja tabeli s podatki o poslovanju bolnišnic v letu 2023.

Poslovanje bolnišnic v letu 2023 

Kumulativna izguba bolnišnic med letoma 2015 in 2023

Novice UKC Maribor neupravičeno odpustil dva uslužbenca, zdaj poplačilo plač za tri leta