Sreda, 24. 1. 2024, 13.20
3 mesece
Lansko leto najtoplejše v zgodovini meritev #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,68
Lansko leto je bilo tako v Sloveniji kot na svetovni ravni po podatkih Arsa najtoplejše v zgodovini meritev. Med glavnimi razlogi ostaja globalno segrevanje, pri čemer je od ukrepanja odvisno, koliko se bo temperatura v Sloveniji dvignila do konca 21. stoletja. Na ministrstvu si želijo realnih, vendar ambicioznih ciljev.
Temperatura na svetovni ravni po letu 1970 strmo narašča, pri čemer je zadnjih devet let najtoplejših v celotnem merilnem obdobju, je na današnji predstavitvi podnebnih in hidroloških značilnosti leta 2023 v Sloveniji in svetu dejal meteorolog agencije za okolje (Arso) Gregor Vertačnik.
Povprečna lanska temperatura za kopenska območja, ki se segrevajo hitreje od morja, je bila več kot dve stopinji Celzija nad povprečjem s konca 19. stoletja. Lanski julij in avgust sta bila najtoplejša meseca v zgodovini, za september pa so meteorologi zabeležili največji odklon od dolgoletnega povprečja.
Obstaja možnost za ponovitev lanskih katastrofalnih poplav
Med vzroki za spremembe je Vertačnik naštel globalno segrevanje, vremenski pojav El Nino, ki smo mu bili priča od sredine do konca leta 2023, notranjo spremenljivost podnebnega sistema, prav tako je blizu višek Sončeve aktivnosti, ki nastopi vsakih 11 let. Vsaj regionalno merljiv oziroma zaznaven učinek imajo po njegovih navedbah tudi izpusti žveplovega dioksida v ladijskem prometu, k segrevanju pa je pripomogel tudi izbruh ognjenika v Tihem oceanu leta 2022, ki je prispeval precejšnjo količino vodne pare v ozračje.
Za ponovitev lanskih katastrofalnih poplav, ki so prizadele Slovenijo, po njegovi oceni obstaja možnost, vendar pa je povratna doba takšnih poplav še vedno vsaj nekaj desetletij, če ne več kot sto let. "Se pa lahko zgodi v prihodnjih letih, da bodo kakšni drugi deli Slovenije zaradi poplav podobno prizadeti," je dejal Vertačnik.
Tudi v Sloveniji je bilo lani najtoplejše leto v zgodovini meritev, pri čemer je prehitelo pred tem najtoplejše leto 2022, je navedel meteorolog Anže Medved. Glede na letne čase je bila lanska jesen prav tako najtoplejša do zdaj, enako pri mesečnih primerjavah velja za lanski december.
Poleg tega je bilo lansko leto tretje najbolj namočeno leto po letu 2014, ki ostaja najbolj namočeno leto, in letu 1965. Kot je poudaril Medved, je pri padavinah opazno, da ni tako izrazitega trenda kot pri temperaturah. "Se pa sploh v zadnjih desetletjih opažajo močni odkloni tako v negativno kot pozitivno smer," je dejal. Lansko poletje je bilo tako najbolj namočeno poletje v zgodovini, medtem ko je bilo poletje 2022 tretje najbolj sušno.
Vodnatost Savinje je bila večja za 70 odstotkov
Kot je povedal meteorolog Andrej Golob, so bile slovenske reke lani v povprečju za eno tretjino bolj vodnate kot v primerjalnem obdobju zadnjih 30 let. Med drugimi je izpostavil vodnatost Savinje, ki je bila večja za 70 odstotkov. Lani so prevladovale hudourniške poplave, pri količini podzemne vode pa je prevladovalo ugodno količinsko stanje.
Medved se je ozrl tudi v prihodnost in predstavil pričakovanja do konca 21. stoletja. Kot glavnega krivca za spremembe je navedel izpuste toplogrednih plinov. Poudaril je, da se bo v Sloveniji temperatura do konca stoletja povečevala, od ukrepov pa je odvisno, koliko se bo povečala – ali bo to za eno ali šest stopinj Celzija.
Predvideva se, da bo več padavin pozimi, poleti pa jih bo verjetno manj, vendar pa so napovedi o višini padavin manj zanesljive od temperaturnih. Z višanjem temperatur bo manj snežnih padavin, s povečanjem zimskih padavin v obliki dežja pa se bo povečala možnost za nastanek poplav v zimskem času, je pojasnil meteorolog Medved. Dodal je, da se bo verjetno povečala pogostost kratkotrajnih suš v poletnem času.
"Lansko ekstremno leto je opomnik, da je treba zadeve jemati zelo resno in da bomo morali zelo hitro zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, če želimo uresničiti cilje pariškega podnebnega sporazuma," je poudaril Vertačnik.
Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je dejal, da statistični podatki kažejo, zakaj je treba ukrepati. Pri tem je izpostavil podnebni zakon, katerega osnutek so lani predstavili na ministrstvu in za katerega si želijo, da bo letos čim prej sprejet. Poleg tega ministrstvo posodablja nacionalni energetski in podnebni načrt. "Do leta 2030 želimo postaviti realne, vendar ambiciozne cilje," je bil jasen.
Po njegovi oceni je zelo pomembno, da krepimo sposobnost prilagajanja na podnebne spremembe. "Zato se vzporedno s pripravo podnebnega zakona že posvečamo prenovi strategije prilagajanja na nacionalni ravni," je dejal Vajgl. Ob tem je napovedal, da nameravajo na ministrstvu vzpostaviti podnebno pisarno, ki bo med drugim v pomoč občinam pri pripravi lokalnih in regionalnih načrtov.
