Sreda, 12. 5. 2021, 10.07
3 leta, 6 mesecev
KPK: Postopek zoper Vesela smo ustavili, ker ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,84
129
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je končala obravnavo suma nezdružljivosti funkcije predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela z opravljanjem funkcije predsednika odbora za revizijo in skladnost pri Mednarodni nogometni zvezi (Fifa).
"Ker KPK ni ugotovila kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), je postopek ustavila. Zaradi zaznanih korupcijskih tveganj in pomanjkljivosti zakonodaje v tem in preteklih postopkih, ki jih je vodila, pa bo komisija pristojnim organom podala pobudo za ustreznejšo ureditev zakonodaje," so zapisali na spletni strani.
"V ugotovitvah, ki jih je senat sprejel na seji 10. 5. 2021, se je komisija opredelila do dejstev in okoliščin, ki so kazali na sume kršitev nezdružljivosti funkcij in integritete. Zakon o računskem sodišču sicer ureja nezdružljivost funkcij, vendar pa za primere oziroma vprašanja, ki jih eksplicitno ne ureja, napotuje na drug zakon, to je ZIntPK. Ta ureja nezdružljivost funkcij za poklicne funkcionarje ter hkrati opredeljuje izjeme od prepovedi," so pojasnili.
Odziv Vesela: Odločitev me ne preseneča
Kot poroča MMC, Vesela danes objavljena odločitev ne preseneča, saj so bili vsi argumenti, ki jih je že ob sprejemu funkcije natančno pregledal, logično razumno upoštevani in jih je komisija v ugotovitvah tudi zapisala, so sporočili z računskega sodišča.
Ob današnji objavi pa vidi dobro priložnost, da se mu nekateri politični akterji zaradi določenih izjav, ki niso bile na mestu, opravičijo. "Takšno opravičilo, ki ga je sicer iluzorno pričakovati, bi zelo prispevalo h kulturi dialoga v slovenskem javnem prostoru," se je še odzval Vesel.
Ali kdo razume tole? pic.twitter.com/GQKBEmh7i1
— Janez Janša (@JJansaSDS) May 12, 2021
Dokument je v celoti na voljo na tej povezavi.
ZIntPK tako v 27. členu določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Glede na namen ustanovitve in način delovanja Fifa ustreza pravnoorganizacijski obliki ustanove, zato v primeru predsednika računskega sodišča komisija ni ugotovila nezdružljivosti funkcij, saj ZIntPK poklicnemu funkcionarju ne prepoveduje opravljanja funkcije člana nadzornega odbora v ustanovi.
ZIntPK sicer poklicnim funkcionarjem prepoveduje opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti, vendar pa izjemoma dovoljuje opravljanje športne pridobitne dejavnosti. V konkretnem primeru ne gre niti za športno niti za pridobitno dejavnost kljub prejetemu plačilu za opravljanje funkcije predsednika odbora za revizijo in skladnost pri Fifi. Višina plačila v kontekstu določanja pridobitnosti dejavnosti ni relevantna, saj v skladu z veljavnimi zakonskimi določbami ne predstavlja kriterija presoje in se glede na razmere v posameznih državah lahko bistveno razlikuje.
Kaj bo zdaj storila KPK?
Kot je razvidno, bo KPK vladi "podala pobudo za poenotenje ureditve področja nezdružljivosti funkcij za poklicne funkcionarje, pri katerem se lahko po potrebi opredeli tudi sprejemljiva višina dohodkov, ki jih poklicni funkcionar pri opravljanju dodatne dejavnosti lahko pridobi".
V pobudi bodo opozorili tudi na različno sankcioniranje imenovanih in voljenih funkcionarjev v primerih zaznanih kršitev v povezavi z nezdružljivostjo opravljanja funkcij, prepovedjo članstva in dejavnosti.
KPK je z ugotovitvami seznanila tudi državni zbor.
Dokument o stališču KPK ne obstaja
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je sicer že decembra za Siol.net povedal, da je pred nastopom nove funkcije v Mednarodni nogometni zvezi s tem seznanil Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) in jo prosil za njeno stališče. "V pisnem odgovoru so mi sporočili, da ne vidijo nobenega konflikta interesov in da sta funkciji združljivi," je takrat dejal Vesel.
"Na podlagi vpogleda v zbirko dokumentarnega gradiva je bilo ugotovljeno, da komisija z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki ne razpolaga," so takrat odgovorili s KPK, kar pomeni, da v konkretnem primeru dokumenti ne obstajajo.
V mnenju pa se je KPK še enkrat opredelila tudi do izjav, ki sta jih predsednik računskega sodišča in nekdanji predsednik komisije javnosti dala glede domnevnega pisnega mnenja komisije, ki naj bi bilo v preteklosti izdano v povezavi s to zadevo. "S takšnim dokumentom komisija ne razpolaga niti ga na poziv komisije ni predložil predsednik računskega sodišča. Ravnanja, kot so zavajanje in podajanje neresničnih izjav funkcionarjev, lahko komisija obravnava kot sum kršitve integritete," so zapisali.
Dodajajo, da v konkretnem primeru ni mogoče v popolnosti ovreči trditve o obstoju dokumenta, saj je izdajo mnenja potrdil nekdanji predsednik KPK, prav tako se je nanj v svojih prijavah sprememb premoženjskega stanja skliceval predsednik računskega sodišča, zato KPK "javnih navedb in sklicevanja na dokument, ki kasneje ni bil predložen, ni mogla šteti kot zavajanje in postopka s področja suma kršitve integritete ni uvedla".
V letu 2019 prejel za okoli 200 tisoč evrov bruto prihodkov
Fifa je predsednika računskega sodišča Vesela leta 2016 imenovala za predsednika neodvisne komisije za revizijo in skladnost (Audit and Compliance Committee). Ker gre za neprofesionalno funkcijo, je Vesel še naprej ostal na čelu računskega sodišča, funkcijo pa opravlja v prostem času.
Iz letnega poročila Fife za leto 2019 je razvidno, da je Vesel za revizorsko delo v letu 2019 prejel 246 tisoč dolarjev bruto prihodkov oziroma okoli 200 tisoč evrov bruto. Vesel je na dvome o združljivosti funkcije predsednika računskega sodišča s funkcijo v Fifi odgovoril, da je Fifa neprofitna športna organizacija, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti.
Zatrdil je, da je poravnal vse davčne obveznosti ter zneske za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje tako v Švici kot v Sloveniji. Poudarja, da so v prejemkih zajeti tudi vsi stroški službenih poti, tako da mu na koncu ostane manj kot polovica bruto zneska.
129