Četrtek, 9. 4. 2020, 16.41
4 leta, 8 mesecev
Depešo o medijih pripravil Ukom, Levica poziva Logarja k odstopu
V koalicijskih strankah SMC, NSi in DeSUS se distancirajo od vladne depeše Svetu Evrope o medijih v Sloveniji. Kot so pojasnili, z njeno vsebino niso bili seznanjeni. Tako bodo zahtevali pojasnila, zanima jih tudi, kdo je avtor depeše, ki je bila poslana v imenu vlade in ki med drugim trdi, da večina medijev pri nas izhaja iz komunističnega režima. Do depeše so kritični tudi v opoziciji. V stranki Levica so zunanjega ministra Anžeta Logarja že pozvali k odstopu. Omenjene depeše sicer niso pripravili na zunanjem ministrstvu, ampak na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom), ki ga vodi Uroš Urbanija.
Na zunanjem ministrstvu so zanikali, da bi pripravili pismo, ki ga je slovenska vlada poslala Svetu Evrope kot odgovor na kritike o pritisku na novinarje v Sloveniji. Vršilec dolžnosti direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje (Ukom) Uroš Urbanija je medtem za Delo povedal, da je šlo za odgovor Ukoma.
Depešo so pripravili na Ukomu in ne na zunanjem ministrstvu
Urbanija je ob tem izrazil prepričanje, da zunanji minister Anže Logar z vsebino depeše ni bil seznanjen, prav tako o njej po njegovih besedah niso bili obveščeni premier Janez Janša in koalicijski partnerji. Po poročanju STA gre sicer za uradno stališče slovenske vlade. Kot je pojasnil Urbanija, je šlo v tem primeru za jasno proceduro v smislu, da prejmejo novinarska vprašanja in nanje odgovorijo, ne da bi o tem posebej obveščali visoke vladne funkcionarje.
Depešo o medijih v Sloveniji so Svetu Evrope poslali z vladnega urada za komuniciranje (Ukom), ki ga vodi Uroš Urbanija.
SMC, NSi in DeSUS z vsebino depeše niso bili seznanjeni
"V SMC nimamo informacij o tem, kdo natančno je depešo v imenu vlade posredoval Svetu Evrope. Pričakujemo odgovor, kdo je avtor pisanja," so sporočili iz SMC. Pojasnili so, da so za pismo izvedeli šele iz medijev, in poudarili, da zagovarjajo stališče, da so "vsakršni napadi in pritiski na medije nesprejemljivi". Kot so poudarili, se Slovenija danes sooča s krizo, ki kliče po složnosti, zmernosti in preudarnosti vseh, ki lahko prispevajo k temu, da jo bomo obvladali.
"Tu mislimo na koalicijo, opozicijo, medije in vse druge pomembne družbene sisteme. Zdaj ni čas za delitve, zdaj je čas za iskanje tega, kar nas povezuje. Za SMC je nespodobno, da se ob varovanju človeških življenj, skrbi za vzdržnost zdravstvenega sistema in vseh drugih sistemov, ki pregorevajo v skrbi za ljudi, posvečamo temam, ki k temu ne morejo prispevati ničesar. Zato vse odgovorne pozivamo k preudarnosti," so zapisali v SMC.
"Za SMC je nespodobno, da se ob varovanju človeških življenj, skrbi za vzdržnost zdravstvenega sistema in vseh drugih sistemov, ki pregorevajo v skrbi za ljudi, posvečamo temam, ki k temu ne morejo prispevati ničesar," so sporočili iz stranke pod vodstvom Zdravka Počivalška.
Tudi v NSi so za STA pojasnili, da z depešo predhodno niso bili seznanjeni. "Zaradi razjasnitve celotne situacije, vključno z vsebino in avtorstvom depeše, bomo zato najprej zahtevali dodatna pojasnila znotraj koalicije," so dodali. Vladno pismo Svetu Evrope je razburilo tudi članstvo v DeSUS. Tudi stranka DeSUS kot koalicijska partnerica in članica vlade se, kot so zatrdili v izjavi za javnost, s pismom predhodno ni seznanila.
Kot so napovedali, bo njihova predsednica Aleksandra Pivec o vsebini pisma, avtorju in načinu, kako in komu je bilo poslano, odprla vprašanja tudi znotraj koalicije. "V stranki DeSUS spoštujemo svobodo medijev, saj gre za osnovni postulat demokracije in vsake odprte družbe. Na tem demokracija obstane ali pade. Hkrati obsojamo kakršnokoli nasilje ali pritisk, ki se izvaja nad novinarji in mediji," so zapisali v DeSUS.
LMŠ: Takšni dokumenti ne bi smeli nositi osebne ali strankarske konotacije
V opozicijskih strankah LMŠ, SD, Levica in SAB so se na depešo odzvali s sklicem nuje seje pristojnih odborov, na katerih se na to temo želijo pogovoriti z zunanjim ministrom Anžetom Logarjem. Kot je opozoril poslanec LMŠ Nik Prebil, si namreč noben minister, še najmanj pa zunanji, ne bi smel dovoliti, da takšni dokumenti "nosijo neko osebno ali strankarsko konotacijo". Gre za uradno stališče in to moramo jemati z vso resnostjo, je poudaril Prebil.
V LMŠ pismo vlade Svetu Evrope ocenjujejo kot skrajno nedopustno in neprimerno, obenem pa dodajajo, da vlada s to potezo ruši tudi mednarodni ugled Slovenije.
V LMŠ pismo ocenjujejo kot skrajno nedopustno in neprimerno, obenem pa ruši tudi mednarodni ugled Slovenije. Prav tako je nedopustno vmešavanje politike v svobodno delo novinarjev in tega v demokraciji ne moremo dovoliti, je poudaril Prebil. Pri vladi je sicer po njegovi oceni opaziti preplah, ki vodi v "neustrezne ali celo nasprotujoče si politike", ki imajo v ozadju ideologijo stranke SDS.
Konceptualen odmik na področju zunanje politike po oceni poslanca SD Matjaža Nemca presega meje tistega, kar je lahko orodje pri uveljavljanju diplomatskih težišč. Na seji od Logarja pričakuje pojasnilo, ali je odgovor vlade mogoče razumeti kot krepitev politične agende z uporabo diplomatskega omrežja. Nemec se namreč sprašuje, ali je v Sloveniji takšno stanje duha, da lahko SDS "uzurpira diplomatske poti", da uveljavlja svoje prioritete.
V Levici Logarja pozvali k odstopu
"Napadi stranke SDS na civilno družbo, na novinarje in na strokovno javnost so stalnica," pa je dejal poslanec Levice Primož Siter. Ko SDS ne ustreza mnenje civilne družbe ali stroke, jih po njegovih besedah iz demokratičnega procesa odreže. Kot je poudaril, to dokazuje tudi depeša zunanjega ministrstva. Po njegovih besedah gre za nedopustno zlorabo položaja in institucije. Ves svet se ukvarja z epidemijo, z vprašanji javnega zdravja, gospodarskih in socialnih posledic krize, Logar pa se "ukvarja z ostanki partizanov", je ponazoril Siter.
V Levici so zunanjega ministra Anžeta Logarja že pozvali k odstopu.
S to depešo zunanji minister po oceni Siterja "blati in krha ugled Slovenije v mednarodnih institucijah. "Nikoli ne smemo dopustiti, da kritika civilni družbi in znanosti ter diskreditacija novinarjev, javnosti in stroke postane nova normalnost," je poudaril Siter in Logarja zaradi te poteze pozval k odstopu.
Napade na slovensko novinarstvo, medije, posameznike ter nekdanje in zdajšnje novinarje obsojajo tudi v SAB. Kot je dejal poslanec Andrej Rajh, je izvajanje pritiska na svobodo medijev nedopustno, saj gre za kršenje pravice javnosti do obveščenosti. Pismo razumejo kot zlorabo oblasti in države v politične namene.
Vlada: Večina medijev v Sloveniji izvira iz komunističnega režima
Slovenska vlada je Svetu Evrope kot odgovor na kritike o pritisku na novinarje v Sloveniji posredovala pismo, v katerem je med drugim zapisala, da večina medijev v Sloveniji izvira iz komunističnega režima. V pismu vlada opozarja, da so bolj ali manj propadli vsi poskusi oblikovanja novih medijev, ki ne bi temeljili na dediščini totalitarne preteklosti, saj niso dobili prihodkov iz oglaševanja. Edini, ki je preživel, je bil verski Radio Ognjišče, ker so ga ljudje podprli z lastnimi prispevki. Med drugim so v pismu kritični do Radiotelevizije Slovenija (RTVS).
Odziv vlade se po poročanju STA nanaša na objavo na Platformi Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev s konca marca. Ta je opozorila na tvit premierja Janeza Janše, v katerem je ta RTVS očital, da širi laži, in ocenil, da jih je preveč in so predobro plačani.
Na omenjeni tvit so se ostro odzvali tudi v društvu in sindikatu novinarjev Slovenije ter vodstvu RTVS. To je poudarilo, da ne pristajajo na cenzuro. Tudi v društvu in sindikatu so izjave razumeli kot grožnjo zaposlenim na RTVS pred morebitno izgubo zaposlitve ali drugimi represivnimi ukrepi, ki jih utegnejo doleteti, če ne bodo poročali tako, kot ustreza trenutni oblasti, piše STA.
Vsebina depeše o slovenskih medijih, ki jo je vlada poslala Svetu Evrope kot odgovor na opozorilo na platformi za zaščito novinarjev, nima zveze z realnostjo slovenskega medijskega trga, so sporočili iz Društva novinarjev Slovenije (DNS). Po njihovi oceni ta odraža le ideološka stališča SDS in blati ugled Slovenije v tujini.
V DNS so poudarili, da je Slovenija že 30 let demokratična država z medijskim trgom, na katerem prihaja do različnih anomalij, a ta kljub temu deluje v relativno normalnih okvirih. Opozorili so na zastarelo medijsko zakonodajo, ki terja spremembe, a je kljub temu evropsko primerljiva.
Kot so opozorili, so uredniške politike slovenskih medijev raznolike, enako tudi njihove lastniške strukture, zato je trditi, da jih vse vodi neka ideološka vojna proti stranki SDS, "višek paranoje", ki se izraža v dolgo trajajočem odnosu SDS ter posledično trenutne vlade do medijev in novinarjev. (STA)
173