Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Volitve 2026

Petek,
20. 2. 2026,
0.13

Osveženo pred

1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,02

Natisni članek

Natisni članek

predstavitev strank Volitve 2026 Volitve 2026

Petek, 20. 2. 2026, 0.13

1 mesec

Nova Slovenija - Krščanski demokrati (NSi), Slovenska ljudska stranka (SLS), Fokus Marka Lotriča

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,02
Volitve 2026, predstavitve strank, nsi, sls, fokus

 

Ob prihajajočih volitvah v državni zbor smo na vse politične stranke, ki kandidirajo, naslovili vprašanja o njihovih stališčih glede ključnih področij, ki so pomembna za našo skupnost in prihodnji razvoj.

Njihove prejete odgovore objavljamo v nadaljevanju z namenom zagotavljanja transparentnosti ter boljšega vpogleda javnosti v njihove poglede in usmeritve.

Obramba, varnost in odpornost

Kako se opredeljujete do povečanja obrambnih izdatkov za glavno opremo Slovenske vojske ter hkratnega povečanja sredstev za odpornost države in družbe (civilna zaščita, ključna infrastruktura, kibernetska varnost)? Prosimo za kratko utemeljitev.

Ali podpirate uvedbo vojaške dolžnosti oziroma ponovno vzpostavitev obveznega služenja vojaškega roka?

  • Če DA, v kakšni obliki?
  • Če NE podpirate obveznega služenja vojaškega roka, katere konkretne mehanizme predlagate za zagotavljanje kadrov, rezerve in operativne pripravljenosti Slovenske vojske ter sistema zaščite in reševanja? 

Za lastno varnost moramo storiti več, zato podpiramo dvig izdatkov za oboroževanje. Nadgraditi želimo koncept strateške rezerve in splošno obrambno pripravljenost dvigniti z usposobitvijo večjega števila državljank in državljanov z vojaškimi tabori, prostovoljnim služenjem vojaškega roka in pogodbeno rezervo Slovenske vojske.  Podpiramo pa javno razpravo o vseh možnih rešitvah za zagotavljanje zadostnega števila kadrov. Še večjo pozornost bi posvetili izvedbi dnevom odprtih vrat vojašnic za vse državljanke in državljane s predstavitvami delovanja in oborožitve SV. Pojavnost v lokalnem okolju bomo krepili s sodelovanjem z lokalnim prebivalstvom v primeru naravnih in drugih nesreč. Štipendiranje kandidatov se bo nadaljevalo.

Zdravstvo

Katere ključne spremembe bi uvedli za izboljšanje delovanja slovenskega zdravstvenega sistema? Navedite tri ukrepe in kako bi uredili čakalne dobe.

V javno mrežo bomo vključili vse razpoložljive zdravstvene zmogljivosti – tako državne kot zasebne izvajalce, ki imajo dovoljenje za delo. Bolnik bo lahko sam izbral izvajalca, storitev pa bo plačana iz zdravstvenega zavarovanja. Na ta način bo bolnik hitreje prišel do storitve, ko jo potrebuje. Poleg tega načrtujemo postopno vzpostavitev konkurence na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja za hitrejše odzivanje na potrebe bolnikov. V javne zdravstvene zavode bomo uvedli upravljanje po načelih korporativnega vodenja z jasnimi cilji, odgovornostjo in merljivimi rezultati. Direktorji bodo imeli več orodij, a tudi več odgovornosti.

Kako bi jasno in sistemsko postavili ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom (financiranje, kadri, dostopnost)? 

V središču zdravstvenega sistema mora biti bolnik, ne ideologija. Edino merilo uspešnosti zdravstvenega sistema je zato odgovor na vprašanje, ali bolnik dobi zdravstveno storitev takrat, ko jo potrebuje. Ideološko ločevanje zdravstvenih izvajalcev glede na njihovo statusno obliko ne prispeva k uspešnemu zdravstvenemu sistemu. Zdravstveni delavci, ki kakovostno opravijo svoje redno delo, naj imajo možnost dodatnega dela in s tem pripomorejo h krajšanju čakalnih dob.

Draginja in stroški življenja

Kaj boste v prvem letu mandata naredili, da se zmanjša pritisk draginje (hrana, energija, stroški)?

Znižanje stopnje DDV za osnovna živila na pet odstotkov. Omejitev rasti trošarin. Popolno usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav z rastjo plač.

Gospodarstvo in davki

Katere konkretne ukrepe načrtujete za podporo slovenskemu gospodarstvu?

Preprosto poslovanje za dejavnosti z letnimi prihodki do 350 tisoč evrov z določitvijo pavšalnih davčnih stopenj po panogah. Pri normirancih predlagamo višji prag za izstop iz sistema (150 tisoč evrov prihodkov) ter ugodnejšo stopenjsko obdavčitev. Ukinitev dvojnega plačevanja prispevkov za popoldanske s. p.

Ali načrtujete znižanje ali odpravo posameznih davkov (zaposleni, podjetniki, DDV, prispevki)? Posebej navedite, kako bi razbremenili neto plače zaposlenih.

Zvišanje splošne dohodninske olajšave na osem tisoč evrov ter do leta 2029 postopno na 10.500 evrov. Dvig davčne olajšave za mlade na tri tisoč evrov. Sprememba dohodninske lestvice: razbremenitev tistih z najnižjimi in srednje visokimi prihodki.

Kako bi nadomestili izpad javnofinančnih prihodkov in katere javne izdatke bi bili pripravljeni zmanjšati?

Zmanjšanje zlorab socialnih transferjev s strožjim nadzorom na terenu. Prenehanje financiranja političnih "nevladnih organizacij". Od nastopa oblasti je Golobova vlada proračunsko trošenje povišala za štiri milijarde, kar pomeni skoraj za tretjino. Izpad lahko nadomesti že počasnejša rast proračunskih izdatkov.

Dolgotrajna oskrba

Ali podpirate obstoječi sistem dolgotrajne oskrbe ter predvidene vire in način financiranja? Če ne, katere spremembe predlagate?

Postopke za uveljavljanje pravic bomo poenostavili, skrajšali in zagotovili ustrezno informacijsko podporo. V dialogu s socialnimi partnerji, strokovnimi združenji in predstavniki izvajalcev bomo poiskali rešitve za izboljšanje pogojev za delo v dolgotrajni oskrbi, za bivanje in izvajanje vseh različnih oblik dolgotrajne oskrbe.

Prispevek za dolgotrajno oskrbo bomo takoj ukinili za upokojence in zavezance, ki ga plačujejo dvojno. Kar zadeva preostale zavezance, bomo prispevek ukinili ali ga prilagodili, potem ko bo znan dejanski obseg sredstev, ki so potrebna za izvajanje vseh storitev dolgotrajne oskrbe. Te se zdaj izvajajo v omejenem obsegu, zato zanesljivih podatkov o potrebnih sredstvih ni.

Zaznava varnosti

Kako ocenjujete, da se je v zadnjih mesecih spremenil občutek varnosti med prebivalkami in prebivalci Slovenije, in kateri dejavniki po vašem mnenju na to najbolj vplivajo?

Občutek varnosti se med prebivalci in prebivalkami Slovenije slabša, predvsem v JV delu države. Na to vplivajo dogodki, povezani z nasiljem, nezakonite migracije in s tem povezana možnost radikalizacije, porast kriminala, kibernetske grožnje in kadrovska podhranjenost policije. Za leto 2028 je napovedana upokojitev okoli 500 policistov, še vedno pa nimamo vizije, kako zapolniti to kadrovsko vrzel.

Kako na splošno ocenjujete t. i. Šutarjev zakon – paket varnostnih ukrepov, sprejet po smrti Aleša Šutarja? Ali menite, da so sprejeti ukrepi ustrezni in sorazmerni z vidika varnosti in varovanja človekovih pravic?

Šutarjev zakon omogoča izvajanje ostrejših ukrepov za zagotavljanje splošne varnosti ljudi. Gre za ukrepe, ki so sorazmerni tako z vidika varnosti kot varovanja človekovih pravic – te niso absolutne in morajo upoštevati tudi načelo pravičnosti in učinkovitosti. Žal se občutek varnosti po sprejemu zakona ni izboljšal, čeprav smo to pričakovali.

Kako bi kot vlada krepili odpornost države in družbe proti dezinformacijam, tujemu političnemu vplivu in manipulaciji javnega mnenja? Katere ukrepe bi dali v ospredje?

Objava dezinformacij z namenom zavajanja za dosego posameznih strateških, političnih ali gospodarskih ciljev je v demokratičnih sistemih nesprejemljiva. Še posebej v primerih, ko želijo zamajati zaupanje v demokratične institucije ali vplivati na volitve. Za preprečitev njihovega širjenja in vplivanja na javno mnenje obstajajo mehanizmi nadzora, ki morajo biti dosledni, učinkoviti in usmerjeni v ugotavljanje dejstev oziroma pravih informacij.

Vsako ugotovljeno dezinformacijo je treba presojati z vidika interesa in pravice javnosti do obveščenosti; če je njen avtor ne umakne takoj po pozivu, bi zoper njega uvedli postopek ugotavljanja odgovornosti in plačila povzročene (materialne in nematerialne) škode.

Dezinformacije so nevarne za demokracijo, ker izkrivljajo javno razpravo, povzročajo razdor v družbi in zmanjšujejo sposobnost ljudi, da se odločajo informirano – brez zunanjih vplivov in manipulacij.

Zaupanje v institucije in upravljanje države

Kako bi kot vlada krepili zaupanje javnosti v ključne državne institucije (pravosodje, policija, regulatorji) in hkrati zagotavljali njihovo neodvisnost in učinkovitost?

Po podatkih Evrobarometra se zaupanje v ključne institucije v Sloveniji znižuje. Nasilje med prebivalci JV Slovenije in smrt Aleša Šutarja oktobra 2025 je zelo poslabšala zaupanje javnosti v ključne stebre države, predvsem v sodišča in policijo. S pravičnim in učinkovitim pregonom storilcev največjih kaznivih dejanj bi v vladi dosegli, da bi se krivulja zaupanja dvignila.

Pomembna sta prednostna obravnava najhujših kaznivih dejanj (korupcija, gospodarska in bančna kriminaliteta) in učinkovit sistem odvzema premoženja nezakonitega izvora. Ključno vodilo pri tem je spoštovanje načela enakosti pred zakonom kot človekove pravice in temeljne svoboščine; ko bodo vsi storilci za svoja dejanja odgovarjali in bodo pravnomočno obsojeni, bomo lahko govorili o neodvisnosti policije in sodstva. Žal imamo v Sloveniji veliko primerov, kjer ne moremo govoriti o pravni državi za vse državljane.

Mladi in digitalno okolje

Ali podpirate omejitev dostopa do družbenih omrežij za mlajše od 15 let, kot jo predlaga vlada? Če ne, kako bi sicer sistemsko zaščitili otroke in mladostnike pred tveganji, povezanimi z uporabo družbenih omrežij?

Podpiramo zaščito otrok pred škodljivimi vplivi družabnih omrežij in njihovih algoritmov, vendar dvomimo o uspešnosti napovedane omejitve dostopa za mlajše od 15 let. Področje se lahko učinkoviteje ureja na ravni EU z reguliranjem zasvojljivih algoritmov. Na ravni države pa moramo več narediti za ozaveščanje in izobraževanje staršev in učiteljev, kako otroke vzgajati za odgovorno rabo spleta in digitalnih orodij ter kritično presojo informacij na njih.

Stanovanjska problematika

Kako vidite prihodnost reševanja stanovanjskega vprašanja v Sloveniji? Katere ukrepe boste podprli ter katere oblike najbolj podpirate (javni in neprofitni najem, tržni najem, lastništvo ali alternativne oblike)?

Velika večina ljudi si želi lastne nepremičnine in država mora za to ustvarjati pogoje, ne nadomeščati trga. Naš pristop temelji na spodbujanju zasebne in javno-zasebne gradnje. Z ugodnim financiranjem, investicijskimi skladi in javno-zasebnimi partnerstvi bomo spodbudili gradnjo nepremičnin vseh cenovnih razredov. Pospešili bomo postopke umeščanja v prostor (OPN in OPPN), poenostavili gradbena dovoljenja ter uvedli državni "servis za občine" za hitrejše umeščanje stanovanjskih projektov. Uvedli bomo državno jamstvo za prvi nakup stanovanja, s čimer bomo mladim in družinam omogočili dostop do kredita brez visokega začetnega vložka.

Koalicija

S katerimi parlamentarnimi strankami (poimensko) ste pripravljeni sodelovati v koaliciji in s katerimi izključujete sodelovanje?

Smisel koalicije vidimo v tem, da so se posamezne stranke sposobne dogovoriti o programskih ciljih in jih tudi izpeljati. Po volitvah bo jasno, s katerimi strankami bomo lahko zvišali neto plače in zmanjšali davčna bremena, skrajšali čakalne vrste v zdravstvu, okrepili varnost in zaupanje v institucije itd.

Ne spreglejte