Volitve 2026
Petek, 10. 4. 2026, 4.00
4 tedne
Obeta se drama: kdo bo dobil ključno funkcijo, ko večine še ni?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,95
Na ustanovni seji državnega zbora bodo poslanci tajno glasovali o predsedniku DZ – ob pat položaju Svobode in SDS je lahko odločilen "tretji pol".
Povolilno dogajanje se končno seli v klopi državnega zbora, kjer bodo na ustanovni seji poslanci glasovali o predsedniku in podpredsednikih državnega zbora. Kot se je pokazalo pri prvem kadrovskem vprašanju – to je pri vprašanju predsednika mandatno-volilne komisije, ki naj bi bil član Demokratov Tadej Ostrc – bi lahko v situaciji, ko ne Svoboda ne SDS še nimata koalicijske večine, imel največ možnosti kandidat tretjega pola, torej NSi, Resni.ce ali Demokratov. Seja se bo začela ob 11. uri.
Ob vsej negotovosti, ki spremlja prvo sejo državnega zbora, na kateri mora biti potrjen nov predsednik, je možno z gotovostjo napovedati le eno: seja bo napeta. Ne zmagovalec volitev Gibanje Svoboda ne drugouvrščena SDS na sejo ne prihajata s svojim kandidatom, ob pat poziciji, v kateri ne ena ne druga stranka še nimata koalicijske večine, pa so v zadnjih dneh dejavne predvsem stranke tako imenovanega tretjega pola.
Kandidat Stevanović? Popolnoma neprimeren, pravi Mesec.
Prvak Resnice Zoran Stevanović
V zadnjih dneh se je v povezavi s to funkcijo največkrat omenjal bivši minister in poslanec NSi Janez Cigler Kralj, v eni izmed možnih kombinacij naj bi bil kandidat celo prvak Resni.ce Zoran Stevanović, ki naj bi mu po poročanju Mladine pri tem pomagala SDS in si s tem poskušala pridobiti podporo te stranke.
Predsednik Resni.ce Stevanović je sicer leta 2021 podpisal in notarsko overil izjavo, da stranka "nikoli ne bo politično sodelovala s SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo".
Do morebitne Stevanovićeve kandidature se je po sestanku sedanjih koalicijskih strank opredelil sokoordinator Levice Luka Mesec, ki je povedal, da se mu zdi za to funkcijo popolnoma neprimeren. Svoboda, SD in Levica naj bi pred glasovanjem o predsedniku DZ na sestanku poslanskih skupin po njegovih besedah sicer opravile posvet o tem, kako bodo ravnali in koga bodo predlagali, a imen ni želel razkrivati.
Podpredsednik Gibanja Svoboda Matej Arčon
Konkreten ni bil včeraj niti podpredsednik Gibanja Svoboda Matej Arčon, ki je na vprašanje, kako ocenjuje možnosti, da bi za predsednika državnega zbora kandidiral Stevanović, odgovoril: "Boste videli jutri naš odgovor na to ime, če se bo pojavilo."
Svojega kandidata za vodenje državnega zbora v Gibanju Svoboda sicer ne bodo predlagali. Ali bodo na glasovanju podprli kandidata iz vrst sedanje koalicije ali katere od drugih strank, denimo Demokratov, pa Arčon ni želel razkriti.
Ustanovno sejo bo vodil 72-letni Franc Križan
Ustanovno sejo, ki se bo začela ob 11. uri, bo po zakonu vodil najstarejši poslanec, v tokratnem mandatu bo to Franc Križan, 72-letni poslovnež iz Rogaške Slatine, ki je bil izvoljen na listi Demokratov. Po proceduri mora biti v državnem zboru najprej potrjena mandatno-volilna komisija, ki pregleda poročilo državne volilne komisije o volitvah in potrdi poslanske mandate. Ko je potrjenih več kot polovica poslanskih mandatov, je državni zbor formalno konstituiran.
Sledilo bo glasovanje za predsednika parlamenta, glede na negotovost ni izključeno, da bodo morali poslanci opraviti več krogov glasovanj o več kandidatih, seja se lahko do izvolitve tudi večkrat prekine. Dodatno negotovost predstavlja dejstvo, da se o predsedniku parlamenta glasuje tajno.
Zapletom smo bili nazadnje priča leta 2018, ko takratni mandatar za sestavo vlade Marjan Šarec ob ustanovni seji še ni imel dogovorjene koalicije in se je za začasno vodenje državnega zbora ponudil Matej Tonin, ki je nato odstopil, za njegovega naslednika pa so ob po oblikovanju koalicije izvolili Dejana Židana (SD).
S konstituiranjem parlamenta vladi poteče mandat
Po izvolitvi predsednika ali predsednice državnega zbora ter podpredsednikov sledi oblikovanje poslanskih skupin, ki določijo vodje. Ti bodo potem sogovorniki Nataše Pirc Musar, saj bo pri njih preverjala podporo potencialnim mandatarjem za sestavo vlade.
S konstituiranjem državnega zbora se izteče mandat vladi, ki od tega trenutka dalje opravlja le še tekoče posle. O tem, kaj točno so tekoči posli in s čim je kakšna vlada v odhajanju te pristojnosti presegla, smo se v Sloveniji pogosto pogovarjali.
Kako dolgo bo vlada opravljala tekoče posle, bo seveda odvisno od hitrosti izvolitve nove vlade. V najboljšem primeru bi lahko Pirc Musar mandatarja predlagala kmalu po konstituiranju državnega zbora, v skrajnem primeru pa v roku 30 dni. Poslanci lahko o predlogu glasujejo najprej v 48 urah in najkasneje v sedmih dneh po vložitvi predloga.
Na prvem glasovanju za mandatarja poslanci glasujejo tajno (to velja tudi za naslednja glasovanja), izvoljen pa je, če zbere najmanj 46 glasov.
Trije poskusi, nato predčasne volitve
Če podpore ne bo dobil, lahko predsednica republike v 14 dneh po posvetovanjih predlaga drugega ali istega kandidata, to lahko v drugem krogu storijo poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.
Če tudi v drugem poskusu mandatar ni izvoljen, imajo poslanci še eno, to je zadnjo možnost, ki pa je nekoliko lažja, saj na tretjem glasovanju zadošča že večina poslanskih glasov navzočih poslancev.
Če tudi v tretjem krogu mandatar ne bi bil izvoljen, bi predsednica republike razpustila državni zbor in razpisala predčasne volitve. Te se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa volitev in najkasneje dva meseca po razpustu državnega zbora.
