Koalicija neenotna glede sprememb volilne zakonodaje

Novele ne podpirata niti SDS in SLS, zaradi česar je zelo verjetno, da na glasovanju ne bo dobila zadostne dvotretjinske podpore vseh poslancev.

"Uvedli bi absolutni preferenčni glas"

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je uvodoma povedala, da novela predvideva ukinitev volilnih okrajev, ohranili pa bi osem volilnih enot in v vsaki od njih volili 11 poslank in poslancev.

Hkrati bi uvedli t. i. absolutni preferenčni glas, kar pomeni, da bi morali volivci na listi stranke obvezno obkrožiti enega kandidata, ki bi moral biti po njihovem mnenju izvoljen v DZ. Stranke pa bi morale na listah zagotoviti vsaj 40 odstotkov ženskih oziroma moških kandidatov.

"Trenutni sistem spremenimo v bolj enostaven večinski sistem" Pri volitvah predstavnikov narodnih manjših bi zdaj veljavni "Borda" sistem spremenili v bolj enostaven enokrožni večinski sistem. Obenem pa novela predlaga dvig števila podpisov, potrebnih za kandidiranje, in sicer na dva odstotka pripadnikov narodne skupnosti, kar bi pri italijanski narodni skupnosti pomenilo približno 55 podpisov, pri madžarski pa okoli 140.

Kot pomembno izboljšavo je ministrica izpostavila tudi možnost glasovanja po pošti brez upravičenega razloga tudi za glasovanje iz Slovenije. Možnost za glasovanje po pošti bi tako imeli vsi, ki bi 15 dni pred dnem glasovanja to naznanili volilni komisiji.

"Novela v SD nima večinske podpore" Dušan Kumer (SD) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin povedal, da novela v SD nima večinske podpore. Menijo namreč, da je sedanji zakon dovolj dober in tudi ustaven. Po njihovi oceni tudi ni mogoče trditi, da "volilni okraji ne dajejo odločilnega vpliva volivcem". Prepričan je tudi, da če se ukinja volilne okraje, da je treba izvesti tudi "modifikacijo upravnih enot".

Grims: Koalicija je krepko skregana

Za Branka Grimsa (SDS) je Kumrov nastop dokaz, da je koalicija "krepko skregana". Slednje po oceni poslanca ni nič novega, je pa pokazatelj več, da Slovenija "nujno potrebuje predčasne volitve". Iz istega razloga v SDS po besedah Grimsa tudi ne bodo podprli zakona. Želijo namreč, da se zakonodajni postopek o zakonu čim prej konča, da "se ne bo uporabljalo nobenega zakonodajnega postopka za izgovor za to, da se volitve odlaga v nedogled".

Juri: Zakon je dober Po oceni Franca Jurija imajo poslanci na mizi končno zakon, za katerega so si v Zares zavzemali od samega začetka mandata. Zakon je po njihovi oceni dober, ker bi po njem "volivci predstavnike ljudstva končno izbirali neposredno". V Zares se sicer zavedajo, da gre pri predlogu za "misijo nemogoče", upajo pa, da bo naprej vseeno mogoče "iti po tej poti". "Če danes dvotretjinska večina ni mogoča, upamo, da odpremo špranjo, na podlagi katere bo ta potreba po spremembah obrodila sadove pozneje," je dejal.

SLS predloga ne bo podprla

Gvido Kres je v imenu poslanske skupine SLS napovedal, da novele ne bodo podprli. T. i. preferenčni glas je namreč po njihovi oceni nepotreben, saj imajo volivci že zdaj možnost, da neposredno izberejo najboljšega kandidata. Prav tako bodo s spremembami po njihovi oceni "naprej potisnjeni kandidati, ki kandidirajo v večjih mestih, saj za njimi stoji več ljudi". Zaradi ukinitve volilnih okrajev pa da bodo imeli prednost tudi javno bolj izpostavljeni kandidati.

V poslanski skupini DeSUS po besedah Joška Godca večino rešitev v noveli vidijo kot dobre, vendar je ena zanje tako moteča, da novele ne bodo podprli, to je ukinitev volilnih okrajev. Ta namreč manjšim strankam onemogoča prestop volilnega praga, če kandidirajo nove obraze, ker daje prednost znanim "obrazom in populistom", je dejal.

V SNS še neodločni

V SNS se glede podpore zakonu niso izrekli. V predstavitvi stališč poslanskih skupin je Miran Györek povedal le, da v poslanski skupini cenijo dobro voljo ministrice, da se sprejmejo nekateri popravki, ima pa občutek, da zakon ne bo dobil niti navadne večine v DZ, kaj šele absolutne.

LDS predlog podpira V LDS bodo po besedah Antona Anderliča novelo podprli, vendar pa se bodo v nadaljevanju zavzemali za to, da se namesto absolutnega preferenčnega glasu uvede t. i. relativni preferenčni glas. "Če je volja, lahko naredimo sistem, ki bo za vse relativno sprejemljiv, absolutno tako ali tako ne bo nikoli," meni poslanec.

"Kaj narediti z volilnimi okraji?"

V poslanski skupini nepovezanih poslancev po besedah Andreja Magajne spremembe načeloma podpirajo, se jim pa postavlja vprašanje, kaj narediti z volilnimi okraji.

Poslanca manjšin sta napovedala, da noveli ne bosta nasprotovala.

Za razpravo o noveli zakona o volitvah je predvidenih pet ur. Takoj zatem naj bi se DZ seznanil še z odstopom ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča.