Ponedeljek, 20. 11. 2017, 4.10
7 let, 1 mesec
Ko država otroku sporoči: "Ste 180. v čakalni vrsti"
V javnem vrtcu na Škofljici je letos 178 otrok pristalo na čakalnem seznamu, kar pomeni, da morajo starši varstvo zanje poiskati drugje. Kaj dela občina, ki bi po zakonu morala poskrbeti za zadostno število mest v vrtcih? In ali jo lahko, ker tega ni storila, doleti kakšna posledica?
Škofljica je ena najhitreje rastočih občin v Sloveniji. "Občina Škofljica je nastala leta 1995. Takrat je štela dobrih pet tisoč prebivalcev, danes jih je že skoraj 11 tisoč. Ti podatki potrjujejo, da ima občina Škofljica med vsemi 212 slovenskimi občinami največji prirast," pojasnjuje direktor občinske uprave Marko Podvršnik.
Priseljevanja so na občini veseli, pravi, a priznava, da jim to povzroča težave. Eden od dolgoletnih izzivov so vrtci, kjer so že leta problem dolge čakalne vrste. Za občutek: podatki statističnega urada kažejo, da je imela občina v začetku leta 2008 470 prebivalcev, starih od enega do petih let, letos pa 747.
Letos je na čakalnem seznamu ostalo 180 otrok, zaradi česar so starši večinoma morali iskati zasebne alternative, kar pomeni večjo finančno obremenitev ter za nekatere tudi logistične težave. Edini zasebni vrtec v občini namreč sprejme 45 otrok in je po besedah direktorice Mateje Perovšek vsako leto polno zaseden, kar pomeni, da morajo starši rešitev iskati v zasebnih ali javnih vrtcih v drugih občinah.
Občine zadolžene za vrtce, ampak ...
Zagotavljanje mest v vrtcih je v pristojnosti občin. Te so dolžne spremljati demografska gibanja in predvidevati potrebe po vrtcu za pet let vnaprej. Zakon o vrtcih jim nalaga, da morajo, če v vrtcih zmanjka prostora, obstaja pa interes za tolikšno število otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek, "najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo". Omenimo, da je najmanjše število otrok v najmlajši starostni kategoriji devet oziroma sedem, odvisno od vrste oddelka.
Iz tega bi lahko razumeli, da mora občina, če prostora ni, v vrsti pa stoji vsaj za en oddelek otrok, najti prostor bodisi v javnem bodisi v zasebnem vrtcu, ki mu podeli koncesijo. A škofljiški občinski svetnik Domen Petelin opozarja, da ne obstaja absolutna obveznost lokalne skupnosti. "Če se koncesija ne podeli nikomur oziroma če ni mogoče zagotoviti dodatnih prostih mest v javnem vrtcu, je zakonska obveznost občine izpolnjena," pravi.
Temu pritrjujejo na ministrstvu. Če občina z nobenim ukrepom ne bi mogla zagotoviti rešitve problema pomanjkanja prostora, se šteje, da je zakonsko obveznost izpolnila, nadzorne institucije zoper njo ne morejo kakorkoli ukrepati, pravijo.
Na škofljiški občini s prstom kažejo tudi na državo oziroma ministrstvo za šolstvo, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič. Občinski proračun nima moči za nove investicije, pravijo, država pa ne pomaga.
Stoletne poplave odplaknile širitvene načrte
Na škofljiški občini, ki jo vodi župan Ivan Jordan, pravijo, da zadnja leta niso sedeli križemrok. Leta 2012 so na Lavrici zgradili nov vrtec za 165 otrok. Tako so občinski vrtci v šolskem letu 2008/2009 sprejeli 341 otrok, v letu 2016/2017 pa okrog 460. A tudi ta investicija ni zagotovila dovolj mest, občina pa je ves svoj investicijski potencial, ki ga ima na voljo, preusmerila v gradnjo nove osnovne šole, ki so jo prav tako potrebovali (odprli so jo lani, kot pravijo, pa še ni povsem končana - manjka na primer telovadnica).
Gradnjo še enega vrtca po besedah načrtujejo že leta, a jih ovirata pomanjkanje denarja in birokracija. "Glede na nenehno nižanje državnega financiranja lokalnih skupnosti je vse težje zadostiti vsem potrebam občank in občanov. Še zlasti najmlajših," pravi Podvršnik.
Občina pa je vseeno že pred leti kupila tri tisoč kvadratnih metrov zemljišča pri osrednji lokaciji javnega Vrtca Škofljica, kjer naj bi zgradila nov vrtec, a so se prav tam lani zgodile stoletne poplave. Posledično jim Agencija Republike Slovenije za vode ne da soglasja za gradnjo vrtca na tem območju. "Pred gradnjo prostorov za potrebe vrtca bo najbrž nujno izvesti še protipoplavne ukrepe v obliki gradnje zadrževalnika," pojasnjuje Podvršnik.
Urejajo začasne enote
Namesto širitve vrtca se je morala občina tako usmeriti v iskanje alternativ: odločili so se za začasno ureditev vrtca v stari podružnični šoli in začasne modelarne enote na Lavrici, iz katerih so se učenci pred kratkim preselili v novo podružnično šolo na Lavrici. Ob izvedbi zahtevanih dodelav sprememb, prilagoditev prostorov za potrebe vrtca z "relativno dolgega" seznama bo pristojno ministrstvo izdalo ustrezno soglasje za novo enoto Pisanček s tremi oddelki, pravi Podvršnik. Meni, da bi enote lahko odprli do začetka prihodnjega leta.
Zasebnikov ne zanima
Zakonodaja pa občinam omogoča tudi druge rešitve problema pomanjkanja vrtcev, med drugim podeljevanje koncesij ali organizacijo zasebnih varuhov. "Dozdajšnja praksa je pokazala, da so v okoljih, kjer je bilo veliko pomanjkanje kapacitet vrtcev, nastajali tudi zasebni vrtci," pravijo na ministrstvu in kot primer navajajo Grosuplje in Kamnik. Dodajajo, da mora občina v zasebnem vrtcu iz proračuna sofinancirati program v višini 85 odstotkov cene javnega vrtca.
Na Škofljici pravijo, da so tudi to poskusili, a pri tem niso bili uspešni. "Občina je objavila javni poziv za varstvo najmlajših v zasebnih ustanovah, na domu. Žal na že večkrat ponovljen javni poziv ni bilo odziva," pravi Podvršnik.
Svetnik Petelin pravi, da je na eni od sej v prejšnjem mandatu izpostavil tudi vprašanje morebitnih subvencij za otroke, ki ne bi bili sprejeti v vrtec. "A sem bil gladko zavrnjen, saj občinske finance tega stroška ne bi prenesle. V tem mandatu pa tega nihče ni izpostavil, saj finančnih sredstev praktično ni. Perspektiva za kaj takega tudi v prihodnje ni rožnata," pravi.
Država bo mošnjo odprla čez dve leti
Petelin meni, da občina in občinski svet vsaj v zadnjih dveh mandatih, v katerih je član tudi sam, delata vse, kar lahko, da bi problematiko rešila. "Občinski svet Občine Škofljica se zaveda stisk staršev, vendar imamo zaradi premajhnega proračuna zvezane roke," meni.
Za stanje krivi državo, ki občini finančno naj ne bi pomagala. In kaj na to pravijo na ministrstvu? Sporočili so nam, da skladno z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi objavljajo razpise za sofinanciranje investicij v predšolsko vzgojo, na katerih lahko kandidirajo občine. "Razpisi so bili v letih 1999, 2007, 2008 in 2011. Naslednji razpis je predvidoma pričakovati leta 2019, ko se izteče sofinanciranje projektov v vrtce, ki so bili za sofinanciranje izbrani na razpisu leta 2011," pravijo.
7