Kje bi moral stati terminal, da Sloveniji ne bi škodil

Slovenija se je v sredo v Bruslju na sestanku posebnega telesa v okviru regionalnih skupin izrekla proti seznamu evropskih prednostnih projektov, na katerem je tudi terminal v severnem Jadranu oziroma terminal Žavlje. Tako je ravnala, ker meni, da je projekt sporen v okoljskem, družbenoekonomskem, prometnem in varnostnem pogledu. Komisija je mnenje naše države vzela na znanje in ga bo, kot pravi, upoštevala pri pripravi končnega seznama prednostnih projektov v oktobru. Uradni Bruselj obenem želi, da Italija in Slovenija v zvezi s spornim terminalom do jeseni najdeta rešitev. Najmanj od Pulja navzgor Ker se v zadnjih dneh terminal v Žavljah pogosteje omenja pod imenom terminal v severnem Jadranu, kar kaže na širšo potencialno lokacijo postavitve, smo preverili, kaj sploh obsega severni Jadran in kje, če sploh, bi bil terminal v okviru tega za našo državo lahko sprejemljiv. Pojma severni Jadran pravni predpis, kot je direktiva o morski strategiji iz leta 2007, sicer ne opredeljuje, je pa zato določen geografsko. Širše gledano severni Jadran zajema celotno severno polovico Jadranskega morja, v oceanografskem smislu to pomeni območje od italijanskega Tržiča (Monfalcone) na severu pa do geografske širine, na kateri se nahaja mesto Ancona. Po ožjem pojmovanju severni Jadran na jugu sega do izliva reke Pad v Italiji oziroma do geografske širine Pulja v hrvaški Istri. "A kar je severno od geografske širine Pulja, je že okrnjen severni Jadran, in ne pomeni sklenjene geografske celote," nam je pojasnil Vlado Malačič z Morske biološke postaje Piran. Ta hip sicer ni jasno, kje v severnem Jadranu naj bi se terminal nahajal, saj Italija lokacije po vsej verjetnosti še ni določila. Kje bi moral stati, da terminal za Slovenijo ne bi bil škodljiv? Politika zagotavlja, da bi Slovenija lahko umaknila svoje nasprotovanje terminalu, če ta ne bi bil v interesnem ali mejnem območju s Slovenijo. Kaj to pomeni? Malačič o tem meni takole: "Zame to pomeni, da bi moral terminal stati zahodneje od zveznice Piran–Gradež, ki predstavlja odprto mejo Tržaškega zaliva." "Ker so razdalje dovolj velike in ker je morje globlje, sega namreč vse do 25 metrov globine, ker so morski tokovi izdatnejši in vetrovi izrazitejši, se mi lokacija zahodneje od omenjenega območja ne zdi sporna," dodaja vodja Morske biološke postaje Piran. Kdaj bo razglašeno posebno občutljivo območje? Pravnik Marko Pavliha opozarja, da za območje Jadranskega morja velja poseben varovalni režim, saj to izhaja iz direktive o morski strategiji. "Povsem logično je, da poseben varovalni režim še toliko bolj velja za najbolj občutljivi del Jadranskega morja, kar severni Jadran gotovo je." Z vidika mednarodnega prava je status posebno občutljivega območja mogoče doseči pred Mednarodno pomorsko organizacijo (IMO), je pojasnil Pavliha. "Po nekaterih informacijah je Slovenija pobudo za to že dala, vendar ni jasno, v kateri fazi je postopek," dodaja Pavliha, ki se sam nagiba k temu, da terminal sploh ne bi bil umeščen v območje severnega Jadrana.