Kaj bo Slovencem prinesel plinski terminal na Krku

Evropska komisija je v okviru 444 milijonov evrov vrednega svežnja za naložbe v prednostne energetske infrastrukturne projekte Hrvaški odobrila slabo četrtino vseh sredstev. Za gradnjo terminala za utekočinjen zemeljski plin na otoku Krku bodo naši južni sosedje prejeli 102 milijona evrov nepovratnih sredstev oziroma slabo tretjino celotne investicije.

Projekt gradnje plavajočega terminala poleg mesta Omišalj je ocenjen na 363 milijonov evrov, trenutno pa Hrvaška še izbira strateškega vlagatelja in ponudbe za zakup zmogljivosti.

Slovenija se na razpis za investitorje ni prijavila, so nam sporočili z infrastrukturnega ministrstva. Za partnerstvo se po podatkih hrvaških medijev poteguje sedem uglednih mednarodnih družb, in sicer trije finančni in štirje industrijski vlagatelji.

Prizor, ki bo v nekaj letih pred Krkom postal nekaj vsakdanjega. Foto: Reuters Za zakup zmogljivosti LNG so prejeli 12 ponudb. Ali je med njimi tudi kakšna ponudba slovenskega dobavitelja, nam ni uspelo izvedeti. O tem smo povprašali družbo Geoplin, a odgovorov še nismo prejeli.

Kako poteka distribucija LNG?

Zemeljski plin, ki ga načrpajo s plinom bogate države, kot so Savdska Arabija, Iran, Alžirija in Libija, najprej utekočinijo, ga naložijo na posebej prirejene ladje in prepeljejo do plavajočega LNG-terminala. Od tu ga v notranjost države distribuirajo v isti obliki ali pa uplinijo za distribucijo po plinovodu. V prvi fazi gradnje terminala na Krku je predvidena le distribucija LNG po cesti, v drugi fazi pa tudi uplinjanje LNG in distribucija po plinovodu.

Kot so nam sporočili z ministrstva, bi bilo treba  za distribucijo plina v Slovenijo po plinovodu predhodno zgraditi kompresorsko postajo. Ta bi povečala tlak plina v plinovodu, da bi lahko stekel v smeri Slovenije. Dodali so, da je z vidika zanesljivosti oskrbe vsak vir v bližini dobrodošel.

"Ker bo ves tovorni cestni promet v prihodnosti temeljil na utekočinjenem zemeljskem plinu (LNG), vsako pristanišče pa bo moralo imeti skladišče LNG, je Slovenija s tega vidika zagotovo prikrajšana," je prepričan energetski strokovnjak Peter Novak. Foto: STA , Terminal, vključno z nujno ustrezno infrastrukturo, bi predvidoma lahko začeli uporabljati leta 2019. Dolgoročno bi ga povezali s podobnim terminalom na Poljskem, kar bi ustvarilo energetsko povezavo Jadrana in Baltika, prek katere bi se s plinom oskrbovale predvsem Hrvaška, Slovenija, Madžarska, Slovaška, Češka in Poljska. Zanimanje za dostavno pot, ki ni odvisna od Rusije, naj bi kazale tudi druge evropske države, med njimi tudi Ukrajina.

"Zavrnitev terminala v Kopru je bila velika napaka"

"Gradnja LNG-terminala je zagotovo velika prednost Hrvaške pred Slovenijo, potem ko smo se Slovenci z resolucijo odpovedali LNG-terminalu v Kopru. To je bila ogromna napaka. Dejstvo je, da bo ves cestni tovorni promet v prihodnosti temeljil na utekočinjenem zemeljskem plinu, vsako pristanišče pa bo moralo imeti skladišče LNG. Z njim bodo oskrbovali tako ladje v zaprtih morjih, kot je na primer Jadransko morje, kot tudi tovornjake, ki vozijo tovor v Luko ali iz nje," napoveduje energetski strokovnjak Peter Novak.

Tak režim se bo postopoma vpeljeval, v polnosti pa bi po njegovem mnenju lahko zaživel v desetih letih. Ponudba LNG se namreč povečuje in je večja od povpraševanja, zaradi česar so cene konkurenčne.

Vse ladje, ki danes plujejo po Baltskem morju, so opremljene z dvojnimi rezervoarji, motorje pa poganja LNG. Foto: Reuters Za severni del Baltskega morja so že sklenili dogovor, da v njegovih vodah ladij ne bo smel več poganjati mazut, temveč LNG. Tako so danes že vse ladje, ki plujejo po Baltiku, opremljene z dvojnimi rezervoarji, motorje pa poganja LNG. Tudi na Nizozemskem, ki je veliko evropsko plinovodno vozlišče, gradijo že peto skladišče za LNG. Od tam ga prek železnice dostavljajo naročnikom.

Nemčija cestni tovorni promet preusmerja na LNG

Medtem ko Nemčija prvo črpalko LNG v svojem evropskem konceptu načrtuje na Jesenicah, smo se Slovenci odločili, "da tega v Kopru pač ne potrebujemo", pravi Novak. Nemčija je namreč spoznala, da emisij toplogrednih plinov ne more zmanjšati drugače, kot da tovorni promet preusmeri na LNG, dodaja. Tehnološki razvoj tovornjakov je končan, v prometu pa je vse več tovornjakov, ki vozijo na LNG.

Po njegovih predvidevanjih je le vprašanje časa, kdaj se bo ves tovorni promet v Nemčiji, pa tudi drugod po Evropi, preusmeril na LNG. "Seveda bodo po cestah lahko vozili tudi tovornjaki z dizelskim motorjem, a takse bodo bistveno višje. Očitno bodo morale ladje in tovornjaki iz koprskega pristanišča polniti gorivo v sosednjih Žavljah, kjer bodo Italijani z evropskim denarjem slej kot prej postavili LNG-terminal. Koper s tem veliko izgublja," je prepričan Novak.

"Tretjino trenutne cene LNG predstavljajo logistični stroški. Z delovanjem plinskega terminala na Krku bi se strošek prevoza do Slovenije precej zmanjšal. Cena plina bi se lahko znižala za od 20 do 25 odstotkov," napoveduje direktor Butan plina Tomaž Grm. Foto: Vid Ponikvar Pritrjuje mu tudi direktor družbe Butan plin Tomaž Grm, ki pravi, da vedno več ozaveščenih evropskih logističnih podjetij v razpisih večji ponder dodeli tistim prevoznikom, ki vozijo na LNG. "Sama cena prevozov ne igra več glavne vloge, temveč je pomembna tudi okoljska ozaveščenost ponudnikov cestnih prevozov," pojasnjuje direktor vodilnega ponudnika utekočinjenega naftnega plina na slovenskem trgu, ki v kratkem načrtuje tudi prodajo LNG.

Pocenitev LNG za petino

Kot pove Grm, eno tretjino trenutne cene LNG predstavljajo logistični stroški. "Z delovanjem plinskega terminala na Krku bi se strošek prevoza precej zmanjšal. Cena plina bi se lahko znižala za od 20 do 25 odstotkov. Prav tako bi se lahko večji industrijski porabniki, ki nimajo dostopa do plinovodnega omrežja, ceneje in bolj ekološko oskrbovali z energijo," pojasni Grm.

Butan plin je tudi pridobil evropska sredstva za postavitev dveh plinskih črpalk v prihodnjih dveh letih, na teh bodo z LNG rezervoarje napolnili tovornjaki.