Kdo Tonetu Krkoviču preprečuje nastop pred dijaki Šubičeve gimnazije?

Pred približno mesecem dni je upokojenega brigadirja in veterana vojne za Slovenijo Toneta Krkoviča poklicala profesorica zgodovine na Gimnaziji Jožeta Plečnika iz Ljubljane (imenovani tudi Šubičeva gimnazija) in ga povabila, da bi imel ob 25. obletnici samostojne Slovenije za maturante predavanje o vojaškem vidiku slovenske osamosvojitve.

"V vsakem primeru bi sprejel, saj čutim poslanstvo, da o tem govorim," pravi Krkovič. Profesorica ga je v vmesnem času klicala še enkrat, da bi preverila, ali dogovor še drži. Še v ponedeljek je bilo na spletni strani gimnazije objavljeno vabilo maturantom, za tiste, ki so za maturitetni predmet izbrali zgodovino, je bila udeležba na predavanju obvezna.

Upor v profesorskem zboru

Nato pa je Krkovič v ponedeljek prejel klic ravnatelja gimnazije Antona Groska. Ta je Krkoviču sporočil neprijetno novico in se s skrušenim glasom opravičeval, da mora vabilo žal odpovedati, pravi Krkovič. Po njegovih informacijah se je uprl del profesorskega zbora in ravnatelja prisilil v odpoved, ker naj bi bil Krkovič viden član Slovenske demokratske stranke, morilec in trgovec s patriami. Spomnimo, da je bil Krkovič skupaj z Janezom Janšo in Ivanom Črnkovičem v zadevi Patria najprej obsojen na zaporno kazen, ki jo je deloma tudi prestal, nato je ustavno sodišče sodbo razveljavilo, zadeva pa je nazadnje zastarala.

Krkovič zanika, da bi bil član katerekoli stranke. "Menda pa ni nič narobe s tem, da sem somišljenik stranke, ki zagovarja slovensko osamosvojitev," pravi brigadir ter opozarja, da sta tudi predsednik Borut Pahor in evropski poslanec Lojze Peterle, ki sta člana strank, prejšnji teden nastopila pred dijaki v Mariboru, pa s tem ni bilo nič narobe.

Spada predavanje o osamosvojitvi v obvezni del rednega pouka?

Ravnatelj Grosek pravi, da je predavanje odpovedal, ker v prekratkem času po izraženem pomisleku v delu šolske zbornice, ni mogel ugotoviti, ali predavanje spada v obvezni del rednega pouka. "Spoštujem prispevek g. Krkoviča k osamosvojitvi Slovenije in verjamem, da je pravilno povzel pogovor po telefonu, katerega bistvo pa je v tem, da so bili izrečeni konkretni pomisleki o tem, kaj lahko uvrstimo kot obveznosti za dijake," je Grosek zapisal v odgovoru na naša vprašanja glede Krkovičevih navedb.

Na dodatna vprašanja pa ni želel odgovarjati, "ker niti osebno niti kot šola ne želimo prispevati k morebitnemu ideološkemu razdvajanju Slovenije ob bližnjem prazniku 25 let samostojne Slovenije," je sklenil svoj odgovor.

Koga Krkovič moti?

Krkovič to zgodbo šteje za škandal in se sprašuje, kdo ima tako moč, da ravnatelja prisili v odpoved predavanja. Nakazal je, da gre verjetno za "podaljšano roko sindikalista Branimirja Štruklja v profesorskem zboru". Ta se na naš klic, s katerim smo želeli informacijo preveriti, ni odzval. Poslali smo mu tudi sporočilo in e-pošto. Odgovor še čakamo.

Profesorica zgodovine Anamarija Štimec pravi, da je bila odločitev za povabilo med profesorji zgodovine soglasna, saj je upokojeni brigadir prvovrsten zgodovinski vir. Odpor pa je prišel od nezgodovinarjev, ki so izpostavili njegovo poznejše delovanje in vlogo v zadevi Patria. Odločanje ravnatelja je označila kot zelo korektno, za odpoved se je moral odločiti zelo hitro. Štimčeva poudarja, da je profesorski zbor gimnazije sicer prijeten. Zavrača tudi možnost sindikalnega vpliva, vsaj po uradni poti. Tudi trenutna sindikalna zaupnica svojo vpletenost odločno zanika.