SiolNET. Novice Slovenija
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kdo sta bila umorjena zakonca Hribar z gradu Strmol

3

termometer

Rado Hribar je bil pred drugo svetovno vojno del takratne elite. Bil je pomemben bančnik in industrialec, dobrodošel gost na vseh evropskih dvorih. Skupaj z brati je tudi snoval tovarno letal.

V torek je skupina arheologov, ki jih je vodil Draško Josipovič, v gozdu nad Mačami pri Preddvoru odkrila posmrtne ostanke moškega in ženske. Glede na zdajšnje ugotovitve kaže, da gre za nekdanja gospodarja gradu Strmol Rada in Ksenijo Hribar.

Rado Hribar – predvojni slovenski bančnik in industrialec Kdo sta bila umorjena zakonca Hribar? Kot pojasnjuje nečak Peter Hribar, je bil njegov stric član predvojne elite. Bil je svetovljan, ki je bil dobrodošel gost na vseh evropskih dvorih. Bil je tudi dober prijatelj kneza Pavla Karađorđevića, jugoslovanskega regenta (prav na Hribarjev predlog je ta kupil grad Brdo).

Rado Hribar je bil bančnik in industrialec. Bil je lastnik Šumija in Pletenine (Pletenino je ustanovil že njegov oče, prav tako bančnik Dragotin Hribar, tovarno Šumi pa je podedoval po svoji materi Evgeniji Hribar, ki je prihajala iz rodbine Šumi), a je pozneje Pletenino prepustil mlajšemu bratu Petru, Šumi pa mlajšemu bratu Svetu.

Neuresničeni cilji Hribarjevih: tovarna majhnih letal Bratje so se lotili tudi letalskega posla, saj so nameravali zgraditi tovarno majhnih letal – ime letal je bilo minima. Po konstrukciji Petra Hribarja so izdelali dva primerka, ki sta letala še precej časa po vojni, zato ne preseneča, da je bil Rado Hribar pilot, tako kot njegova žena Ksenija.

Ta je prihajala iz prav tako znane družine Gorup oziroma Gorjup, njen stari oče Josip Gorjup je bil eden od najbogatejših Rečanov in po nekaterih ocenah najbogatejši Slovenec tistega časa. Njuno intimno življenje je v knjigi To noč sem jo videl opisal pisatelj Drago Jančar.

Intimno življenje zakoncev Hribar Njuno zakonsko življenje je bilo precej pestro, imelo pa je padce in vzpone. Ksenija se je tako zagledala v srbskega častnika Glišića, ki jo je učil ježe. Z njim je tudi nekaj let živela v Valjevu.

Kot pravi Peter Hribar, se je Ksenija po "srbski epizodi" vrnila k Radu, ta pa jo je sprejel nazaj. Organizirali so še eno poroko in ju pri tem povezali z verigo. Tudi umrla sta na koncu skupaj.

Zaveznik partizanov in Britancev Zakaj sta zakonca morala umreti? Kot pojasnjuje Peter Hribar, se je skušal Rado po napadu Nemčije in njenih zaveznic na Jugoslavijo leta 1941 čim manj izpostavljati in tem bolj "pametno voziti". Rado je imel stike z Nemci, a tudi z Britanci in partizani.

Podpiral je partizane in pomagal bližnji Kokrški četi. Ko je izvedel, da je nekdo izdal položaje Kokrške čete Nemcem, je poslal dva svoja lovca, da sta obvestila partizane pred prihajajočimi Nemci. Prav iz Kokrške čete pa naj bi prihajali njegovi morilci.

Ideološko indoktrinirani mladi vosovski likvidatorji Kot pravi Peter Hribar, ki je zelo podrobno raziskoval primer umora svojega strica in tete, je likvidacijo izvedla gorenjska varnostnoobveščevalna služba (VOS) oziroma njena krajevna izpostava. Po mnenju Petra Hribarja je umor zakoncev del partijskega "čiščenja" v tem obdobju, krajevni vosovci pa naj bi sledili tem partijskim navodilom z vrha.

Partizani so v okviru Kokrške čete organizirali skupino devetih zelo mladih partizanov, ki so jih primerno ideološko pripravili. Eden od njih se je poimenoval Komisar. Te vosovce so dva meseca pripravljali na likvidacijo.

Partizani Radu Hribarju "prilepijo" oznako narodnega izdajalca Na grad Strmol so prišli 4. januarja 1944 ob 11. uri zvečer, in sicer s pretvezo oziroma zvijačo. Veljala je namreč prepoved spuščanja ljudi v grad. A je Ksenija, ki je prišla na balkon, prepoznala človeka pred gradom in mu odprla vrata. In s tem zapečatila svojo in moževo usodo.

Partizani so Rada Hribarja v sodbi (ki v pisni obliki sploh ne obstaja) razglasili za vojnega zločinca in narodnega izdajalca, za kar pa ni bilo nobenih dokazov. Rado Hribar je posmrtno opran krivde Čeprav ni sodbe, pa obstajata dva dokumenta krajevne VOS, ki sta nastala nekaj dni po umoru. V teh poročilih vosovci pišejo, da so izvedli likvidacijo, in opisujejo, da je odziv prebivalstva na umor odklonilen. Leta 2000 so na kranjskem sodišču sorodniki dosegli razveljavitev sodbe v celoti. Radu Hribarju in njegovim bratom so premoženje (Strmol, Šumi, Pletenina) po vojni zaplenili, češ da so narodni izdajalci. Premoženje so dobili sorodniki vrnjeno po osamosvojitvi v okviru denacionalizacije.

Strmol – od vikenda komunističnih oblastnikov do kulturnega spomenika Grad Strmol je bil po vojni protokolarni objekt oziroma vikend slovenskega partijca Ivana Mačka-Matije, pa tudi prvega med slovenskimi komunisti Edvarda Kardelja. Leta 2004 je bil Strmol z denacionalizacijo vrnjen lastnikom in razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

Država se je s sorodniki pogodila, da bo za odškodnino pet milijonov evrov grad ostal v državni lasti. Vrnjene so bile nekatere premičnine (slike), vendar ostajajo v posesti Narodne galerije, s katero je Peter Hribar sklenil pogodbo o dolgoročnem najemu. Kot pravi Peter Hribar, si je sam zelo prizadeval, da je grad v državni lasti, saj je poleg Brda edini slovenski grad, ki je ostal nedotaknjen.

Dokončno identiteto bo potrdila analiza DNK Da sta zakonca pokopana v prikritem grobišču v gozdu nad Mačami, so nakazovala pričevanja domačinov, da je na tem mestu grob, pa je leta 2009 potrdila tudi sondaža. Potem ko je Peter Hribar pridobil vsa potrebna dovoljenja za izkop posmrtnih ostankov, so arheologi izkop opravili.

Najdbe v grobu kažejo na to, da posmrtni ostanki res pripadajo zakoncema Hribar, z večjo gotovostjo pa bo to mogoče trditi po opravljeni analizi DNK (potem bodo ostanke upepelili in pokopali v družinski grobnici na Žalah).

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin