nepremičnine
Nedelja, 24. 11. 2024, 21.44
1 ura, 6 minut
Kazalniki v gradbeništvu so se drastično poslabšali: kaj pravijo gradbinci?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,12
"Lahko seštejete desetletne dobičke celotnega gradbenega sektorja v Sloveniji in bomo prišli do manjšega dobička, kot ga ustvari srednje velika banka ali zavarovalnica v tem času," pravi Blaž Miklavčič, glavni direktor GH holdinga.
Obseg gradbenih del je septembra letos v primerjavi z enakim obdobjem lani padel za 17,6 odstotka, kar je za Slovaško drugi največji padec v Evropski uniji. Najbolj, in sicer za 26,2 odstotka, je na medletni ravni padel obseg del na inženirskih objektih, kamor med drugim spadajo ceste, železnice in komunalna infrastruktura, polovico manjši pa je bil padec pri stavbah. Upad investicij se je izrazil tudi v krepko upočasnjeni rasti bruto domačega proizvoda v tretjem četrtletju letošnjega leta. O vzrokih za upad obsega gradbenih del smo se pogovarjali s predstavniki iz stroke, direktor GH holdinga Borut Miklavčič pa je odgovoril na očitke o prenapihnjenih cenah gradbenih del in dobičkih gradbincev.
Če je lani prav gradbeni sektor vlekel slovenski gospodarski voz in – kot ugotavljajo na Banki Slovenije – z izjemno rastjo zabrisal težave v drugih delih gospodarstva in mednarodnem okolju, je letos stanje povsem drugačno. Prav upad investicij v gradbeništvu je eden poglavitnih razlogov, da se je bruto domači proizvod v prvih devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani realno okrepil zgolj za 1,4 odstotka.
Glede na letošnje podatke bi lahko sklepali, da je slovensko gradbeništvo v težavah: obseg gradbenih del na cestnem in železniškem omrežju ter komunali, ki so za velika gradbena podjetja ključni, se je septembra v primerjavi z enakim obdobjem lani skrčil za več kot četrtino, skupaj je bilo vseh gradbenih del za 17,6 odstotka manj.
Strm padec z rekordnih ravni
A kot opozarjajo na Banki Slovenije, je treba trenutni padec investicij in aktivnosti v gradbeništvu interpretirati v daljšem časovnem obdobju, saj smo bili od leta 2020 priča izjemni rasti v panogi. "Pred padcem je četrtletna dodana vrednost z 811 milijoni evrov skoraj dosegla rekordno vrednost iz prvega četrtletja 2008, ko je bilo gradbeništvo eden glavnih dejavnikov pregrevanja gospodarstva. Delež njegove dodane vrednosti v BDP je s 6,9 odstotka za najvišjo doseženo vrednostjo zaostal le za 0,5 odstotne točke. Visoka rast gradbeništva v letu 2023 je deloma zakrila težave v drugih delih gospodarstva in mednarodnem okolju ter s prispevkom 0,8 odstotne točke opazno prispevala k solidni rasti BDP v višini 2,1 odstotka," opozarjajo na Banki Slovenije.
Če kazalnike gradbene aktivnosti in investicij v drugem četrtletju letošnjega leta primerjamo s četrtletnimi povprečji obdobja 2000–2023, ugotovimo, da je vrednost opravljenih gradbenih del presegla povprečje za 18,8 odstotka, pri čemer je bila stanovanjska gradnja večja za 14,8 odstotka, gradnja inženirskih objektov za 22,5 odstotka in vrednost specializiranih gradbenih del kar za 33 odstotkov. "Raven povpraševanja in aktivnosti tako kljub velikemu padcu v letošnjem letu v primerjavi z dolgoletnim povprečjem ostaja visoka," v pregledu makroekonomskih gibanj za september ugotavljajo na Banki Slovenije.
Direktor zbornice: Na padec investicij opozarjamo že dolgo
Gregor Ficko, direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala na GZS, pravi, da upad kazalnikov v gradbeništvu povezuje predvsem z upočasnjevanjem javnih gradbenih investicij, čemur so bili priča vsaj do letošnjega poletja.
To potrjujejo tudi podatki, ki so nam jih posredovali na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Pravijo, da so bili investicijski odhodki države v prvih devetih mesecih letošnjega leta za šest odstotkov nižji kot v primerljivem obdobju lani. "A odhodki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki so po naši oceni najbolj povezani z gradbeno aktivnostjo, so bili nižji za kar 27 odstotkov. Po naši oceni gre predvsem za padce v gradnji cestne in železniške infrastrukture. A tudi tu so padci sledili visokim rastem v predhodnih letih," dodajajo na Umarju.
"Občutki so v tem trenutku mešani in vsi nestrpno čakamo, kaj se bo dogajalo prihodnje leto," pravi Gregor Ficko, direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala na GZS.
Ficko pravi, da so to trendi, na katere zbornica gradbeništva opozarja že od začetka letošnjega leta. "Prvič smo padec v realizaciji v panogi, tako na fizični kot finančni ravni, zaznali oktobra lani. Ta trend se je nadaljeval v letošnjem letu. V tem trenutku ne vidimo vzvoda, ki bi ta trend obrnil. Nekaj upanja sicer dajeta nedavno sprejeta proračuna za leti 2025 in 2026, ki sta na področju vlaganj v infrastrukturo precej ambiciozna, gre za več kot milijardo evrov vsako leto, a je ta znesek po predstavitvi, ki jo je imelo ministrstvo na GZS, vezan predvsem na evropska sredstva, ki jih je treba še pridobiti in počrpati," poudarja Ficko.
Napovedi o okrepljeni stanovanjski gradnji se niso uresničile
Čeprav je vlada napovedovala visokoleteče cilje, so bile tudi investicije na področju gradnje stanovanj v tem mandatu manjše od pričakovanj, še poudarja Ficko. Tako gradbeništvo letos beleži velik izpad tako pri visokih gradnjah (večstanovanjski in poslovni objekti) kot velikih infrastrukturnih objektih. Optimizma ne vlivajo niti najnovejši podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih, ki nakazujejo, da se bo v prihodnjih mesecih gradilo manj stanovanj.
"Velik izpad imamo letos pri visokih gradnjah in pri velikih infrastrukturnih projektih, ki bi morali biti v polnem zagonu, pa so se šele začeli izvajati ali sploh ne. V mislih imam na primer tretjo razvojno os, ki smo jo začeli graditi pred štirimi leti, pa smo zgradili šele en kilometer hitre ceste pri Jenini pri Slovenj Gradcu. Predvidena hitra cesta je dolga 48 kilometrov, obljubljen konec del v prvi polovici leta 2028, torej čez slaba štiri leta," še poudarja Ficko.
"Občutki so torej v tem trenutku mešani in vsi nestrpno čakamo, kaj se bo dogajalo prihodnje leto. Seveda si želimo, da bi se trend padanja investicij ustavil," sklene Ficko.
Direktor GH holdinga: Zame to ni nobeno presenečenje
Kdor je pričakoval, da se bo trend, ki smo mu bili priča v zadnjih letih, nadaljeval, je imel nerealne predstave, medtem na vprašanje o trenutnih razmerah v gradbeništvu odgovarja Blaž Miklavčič, glavni direktor GH holdinga, ene večjih gradbenih skupin pri nas.
"Že od osamosvojitve naprej so investicije države ciklične. Dobro bi bilo, če bi se ta trg stabiliziral. Ker smo relativno majhen trg, že dva ali trije večji projekti, ki se zaženejo, pomenijo veliko rast. Velja seveda tudi nasprotno in očitno smo zdaj priča temu," ocenjuje glavni direktor GH holdinga Blaž Miklavčič.
Pravi, da je dejstvo, da javne investicije predstavljajo pretežen del gradbenih poslov pri nas. "Ampak že od osamosvojitve naprej so te investicije ciklične. Dobro bi bilo, če bi se ta trg stabiliziral. Ker smo relativno majhen trg, že dva ali trije večji projekti, ki se zaženejo, pomenijo veliko rast. Velja seveda tudi nasprotno in očitno smo zdaj priča temu. To je specifika slovenskega trga in ne smemo biti presenečeni nad tem," opozarja Miklavčič.
Po njegovem mnenju so v tem trenutku nezadovoljni predvsem v podjetjih, ki so vezana izključno na slovenski trg. "Zame osebno to ni nobeno presenečenje. Mi ciklično gibanje gradbenega trga v Sloveniji vgrajujemo v vse svoje napovedi. Zato naše podjetje že zadnjih šest let tretjino realizacije ustvari v Sloveniji, tretjino na Hrvaškem in tretjino v Srbiji. Če si prisoten na več trgih, se tveganja porazdelijo," pravi Miklavčič.
A če želiš prodreti na tuje trge, moraš biti specializiran na določenih področjih. "Mi smo od nekdaj specialisti za zdravstvene objekte, imamo tudi dva tehnološka stebra, eden je vezan na signalizacijo, telekomunikacije in elektrifikacijo železnic, drugi pa na čistilne naprave in centre za ravnanje z odpadki."
"Dobički gradbenih podjetij so skromni"
Na vprašanje, kako komentira očitke, da je bila država v zadnjih letih talka velikih gradbincev, ki so močno navijali cene, Miklavčič odgovarja, da če je bil kakšen projekt res preplačan, ni bil preplačan zaradi dobičkov gradbenih podjetij, ampak predvsem zaradi neracionalno načrtovanih projektov.
"Lahko seštejete desetletne dobičke celotnega gradbenega sektorja v Sloveniji in bomo prišli do manjšega dobička, kot ga ustvari srednje velika banka ali zavarovalnica v tem času. Gradbeništvo ni panoga, kjer bi bili dobički veliki. Po moji oceni v povprečju ne predstavljajo več kot 2,5 odstotka prihodkov," opozarja sogovornik.
"Na Hrvaškem se to prej ni dogajalo"
Nekoliko bolje je po njegovih besedah na večjih in urejenih trgih, kjer je investiranje stabilnejše in so gradbeni izvajalci bolj specializirani. Tam so dobički do dvakrat večji kot v Sloveniji. "Razlog za relativno skromne dobičke v gradbeništvu pri nas je ravno v tem, da imamo izrazite cikle. Ko so visoke cene in je veliko posla, je stanje normalno. Takrat se dodatno zaposluje, investira v opremo in mehanizacijo. Ko pride obdobje suhih krav in voda teče v grlo, je rešitev v tem, da se obkladamo z brezglavimi popusti in živimo stresno poslovno življenje," se pošali Miklavčič.
Pravi, da letošnji dobiček GH holdinga ne bo nižji od lanskega, predvsem zaradi razmer na hrvaškem trgu, ki so zelo ugodne. "Tam se nam dogaja to, kar je bilo do še pred dvema letoma nepredstavljivo: določena dela lahko že oddajamo slovenskim podizvajalcem, na primer na področju armirano-betonskih del, instalacij, zemeljskih del in podobno. Prej nikomur niti na pamet ni padlo, da bi šel za nami na Hrvaško," poudarja Miklavčič.
Komentar na trenutne razmere v gradbeništvu so nam poslali tudi v družbi Riko, kjer pravijo, da je njihovo poslovanje razvejano po več panogah ter da izvajajo kompleksne infrastrukturne projekte, vezane na dolgoročne pogodbe, tako da upad investicij pri nas ni vplival na letošnje poslovanje. Dodajajo, da so tudi načrti za prihodnje leto v podjetju obetajoči.
Podobno optimističen je tudi direktor podjetja Tosidos Simon Jan, ki pravi, da imajo dela skoraj dvakrat več kot lani, za prihodnje leto pa imajo podpisane pogodbe še za dodatnih petdeset odstotkov več poslov. "Delamo pa izključno za zasebni sektor, kjer nismo opazili upada povpraševanja. Očitno je, da prodaja stanovanj gre, podjetja iščejo poslovne prostore, investitorji poslujejo dobro. Največja gradbena podjetja morajo dobiti precejšen delež pri velikih infrastrukturnih projektih in očitno je na tem področju prišlo do upada, ne na zasebnem področju visokih gradenj," pravi Jan.
