Sreda, 5. 9. 2018, 14.35
5 let, 7 mesecev
Kandidat za ministra za kulturo Dejan Prešiček s podporo na odboru DZ
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,07
Prešiček, ki ga je kot kandidata za ministra za kulturo v vladi premiera Marjana Šarca predlagala stranka SD, ima več izkušenj z organizacijo in vodenjem.
Odbor za kulturo je po triurni seji predstavitev kandidata za ministra za kulturo Dejana Prešička ocenil kot ustrezno z 12 glasovi za in 1 proti. Prešiček je kot prioriteto izpostavil postopni dvig proračunskih sredstev za kulturo na 0,5 odstotka BDP do leta 2020. To se mu zdi prepotrebno za ureditev številnih odprtih vprašanj na področju kulture.
Prešiček, ki ga je kot kandidata za ministra za kulturo v vladi premiera Marjana Šarca predlagala stranka SD, prihaja iz glasbenega okolja, a kot je dejal na današnji predstavitvi, ima tudi več izkušenj z organizacijo in vodenjem. Od leta 2010 denimo vodi javni zavod z 250 zaposlenimi, ki organizira 200 prireditev na leto. Prav tako pa ima tudi izkušnje v svobodnem poklicu.
"Nedopustno je, da v Sloveniji kulture ne podpiramo"
Prešičkova predstavitev je bila po kratkem uvodu zaznamovana z vprašanji članov odbora, v odgovorih pa je kandidat za ministra podal svojo vizijo vodenja resorja. Zdi se mu nedopustno, da v Sloveniji kulture ne podpiramo in ne financiramo, kot bi si zaslužila. Kot je poudaril, je poglaviten za spremembo aktualnega stanja postopen dvig proračunskih sredstev za kulturo.
V koalicijski pogodbi je zapisana namera, da bi do leta 2020 za kulturo namenili vsaj 0,5 BDP in s tem prišli na raven, ki je bila kulturi namenjena v letu 2009. To je tudi leto, ko so začela sredstva za kulturo padati.
Kulturo želi postaviti v središče javnega interesa
Kandidat za ministra se bo zavzel, da bo dvig proračuna za kulturo na agendi takoj po njegovem morebitnem imenovanju. Po njegovih besedah je s sedanjimi sredstvi za kulturo področje težko strateško in razvojno urediti, "z njimi je mogoče zgolj ohranjati status quo". Dodal je, da je treba tudi določiti, kateri so prednostni ukrepi v kulturi.
Prešiček si želi kulturo ponovno postaviti v središče javnega interesa. Zaveda se, da bo treba preurediti aktualni kulturni sistem. Med drugim se zavzema za pripravo novega Nacionalnega programa za kulturo, pa tudi zato, da bo v vladno proceduro čim prej vložen predlog zakona o kulturnem evru, ki je ob zadnjem poskusu predvideval, da bi država z njim zagotovila okoli 120 milijonov evrov.
S pomočjo kulturnega evra uredil tudi status samozaposlenih
S pomočjo kulturnega evra bi po Prešičkovih besedah lahko bolje podprli kulturno produkcijo na državni ravni, sanirali ogrožene enote kulturne dediščine, izboljšali infrastrukturo javnih zavodov ter uredili status samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi, kar tudi sicer ocenjuje kot prednostno vprašanje.
Kandidat za ministra je dejal, da se bo zavzemal, da bi bila v proračunu tudi postavka, koliko sredstev nameniti nevladnikom. Meni, da bi bilo na trgu treba ustvariti pogoje, v katerih bi samozaposleni v kulturi imeli toliko priložnosti za delo, da bi zaslužili primerljivo s kulturniki, zaposlenimi v institucijah.
Poudaril je, da je pri samozaposlenih kreativni moment večji kot pri tistih, ki delujejo v javnih zavodih. Prešiček si želi urediti tudi odprta socialna vprašanja, vezana na samozaposlene, denimo dostojen bolniški stalež.
Pomembno se mu zdi področje medijev
Prav tako je kot pomembno izpostavil področje medijev. Poudaril je, da je treba medijem pustiti, da delujejo po svojih profesionalnih standardih in poudaril zagotavljanje njihove neodvisnosti.
Želi pa si, da v medijih ne bi prevladale vsebine, ki jih plasira ena medijska hiša, ampak je za pluralnost v smislu, da so v poročanje zajeta mnenja vse populacije. "Samo s tem lahko kot družba rastemo," je menil, hkrati pa dodal, da "v medijih sovražnega govora in lažnih novic nikakor ne smemo tolerirati".
Med prioritetami je sicer navedel tudi decentralizacijo kulture, debirokratizacijo in reformo razpisnih postopkov, pripravo dolgoročnega načrta sofinanciranja in novih investicij v kulturno infrastrukturo, skrb za slovenski jezik in ureditev položaja knjige ter njenega pomena za družbo. Velik potencial prepoznava tudi v medresorskem povezovanju kulture z drugimi sferami.
Spodbuja tuje filmske produkcije v Sloveniji
Prav tako se bo trudil za ureditev položaja likovne, plesne in slikarske umetnosti ter se zavzel za dodatno podporo digitalizaciji slovenske filmske, plesne ter glasbene dediščine, pa tudi za razvoj slovenske filmske produkcije. Pomembno se mu zdi tudi spodbujanje tuje filmske produkcije v Sloveniji.
V ospredje je postavil še pomen in ohranjanje kulturne dediščine za narod in njegovo zgodovino. Zavzemal bi se, da bi ustvarili prioritetno listo, kaj je treba na tem področju takoj urediti, predvsem pa bi želel, da bi po prenovi objektov kulturne dediščine vanje vnesli vsebine. Prepoznal je tudi pomen ohranjanja rokodelstva v današnjem digitaliziranem svetu.
Prešiček je v predstavitvi povzel besede nedavno preminulega pesnika Cirila Zlobca, da se bo zavzel, da "bo v kulturi čim manj politike in v politiki čim več kulture". Če bo potrjen, upa na plodno sodelovanje z vsemi deležniki v kulturi.
