Aktivno državljanstvo
Sobota, 3. 8. 2024, 21.45
3 ure, 21 minut
Aktivno državljanstvo
Kamnik leto dni po poplavah: Ljudje še ne spijo varno in mirno #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Najhujši udarec so lanskoletne uničujoče poplave zadale občini Kamnik, kjer je nastalo za četrt milijarde evrov škode. Leto dni po katastrofi smo občino obiskali, se pogovarjali s tamkajšnjim županom in krajani. Ti so razočarani, saj se od takrat, ko se je stanje po poplavah normaliziralo, kaj dosti drugega ni naredilo. Vse ceste in vodotoki še niso urejeni, ob vsakem močnejšem deževju pa ljudje trepetajo, ali se ne bo ponovila grozota izpred leta dni. Župan Matej Slapar pravi, da je bilo narejenega veliko, da pa jih ogromno dela in strateško povezanih ukrepov še čaka. "Ljudje še ne spijo varno in mirno. V prihodnjih dneh, tednih, mesecih, bojim se tudi letih, bo potrebnega še kar nekaj napora, da bodo narejeni trajni ukrepi," pravi Slapar.
Delavci v rumenih jopičih, gradbeni stroji, zapore cest in tovornjaki, natovorjeni z odpadnim materialom. To so prizori, ki smo jim priča, ko se vozimo po Kamniku. Trenutno je na področju celotne občine več kot 30 gradbišč, preko 20 gradbišč, tako na cestni kot na vodni infrastrukturi, je v rokah občine, ostala dela na vodotokih in državnih cestah pa so v pristojnosti države, natančneje direkcije za vode, ki deluje v okviru ministrstva za naravne vire in prostor in direkcije za infrastrukturo, ki deluje pod ministrstvom za infrastrukturo.
"V enem letu sta tako občina kot država naredili ogromno. Kar se tiče državnih cest, so bile zelo dobro popravljene, v mesecu dni se je dalo priti do skoraj vseh hiš. Tudi kar se tiče vodotokov, jih je bilo kar nekaj obloženih in popravljenih, vendar pa trajna sanacija in trajni načrti o tem, kako jih bodo zajezili in naredili pregradne ovire za naplavine, ki so ob poplavah pridrvele v dolino, še niso narejeni. Te pregrade bo treba tudi redno vzdrževati," ob našem obisku poudari župan občine Matej Slapar.
Spodaj uporabite drsnike in primerjajte, kako je bila občina Kamnik videti pred letom dni in kako je kraj videti danes:
Občina Kamnik je bila v lanskih poplavah, 4. avgusta, najbolj prizadeta občina v Sloveniji, nastalo je za okoli 251 milijonov evrov škode. Poplave so terjale eno smrtno žrtev, vasi so bile zasute do enega metra, večji del mestnega jedra je bil poplavljen, sprožilo se je preko 250 plazov. Zaradi poškodb na vodovodnem sistemu so bili ljudje brez vode, iz poplavljenih območji so jih evakuirali 250. Za bivanje je bilo zaradi neposredne grožnje plazov neprimernih več kot 20 objektov, več kot 30 objektov pa so plazovi posredno ogrožali.
Zaradi hitrega odziva pristojnih služb so v dobrem mesecu dni sanirali ceste in omogočili dostop do večine hiš, hitro pa je stekla tudi sanacija plazov, ki so ogrožali objekte. Večina se je tako v svoje domove vrnili še pred božičem, drugim pa so ponudili začasne nastanitve. Dve družini sta se vselili v občinski stanovanji, saj so njihova domovanja na seznamu za nadomestno gradnjo. Ena družina gradi novo hišo na drugi lokaciji, drugi del te iste družine, ki je hišo izgubila pod plazom, pa trenutno biva na začasni lokaciji v Termah Snovik, saj urejajo vse potrebno za pridobitev dovoljenja za zazidljivost zemljišča.
Na seznamu za nadomestno gradnjo trije objekti
"Seveda si vsi želimo, da bi šlo hitreje, a je zakonodaja tako zbirokratizirana, da hitreje v tej državi žal ne gre. Na prste ene roke lahko preštejemo družine, za katere rešitve še nismo našli. Tukaj se kaže vsa beda oziroma vsa kompleksnost prostorske zakonodaje oziroma sprejemanja zazidljivih območij na področju Slovenije. Kljub temu da je država sprejela interventni zakon, ki bi te postopke pohitril, imamo še vedno kar nekaj izzivov s sprejemanjem zakonodaje. Država se trudi, je pa dejansko kompleksnost teh postopkov velika, treba bi bilo narediti večje premike. Tukaj smo imeli priložnost, da bi se hitreje obrnili, pa se bojim, da se nismo. Mi si želimo, da država čimprej sanira vodotoke, da bodo ta področja varna za življenje, da se najde te nadomestne lokacije in da se vzpostavi pogoje za bivanje," pove Slapar.
Na seznamu za nadomestno gradnjo, ki ga je določila vlada oziroma vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih, so trenutno trije objekti. Kot poudarjajo na občini, seznam še ni dokončen, saj se lahko po strokovnih analizah nanj morda umesti še kakšen objekt.
"Ko te piči kača, se bojiš zvite vrvi. Ljudje so se bali za svoje življenje. Tisti, ki so doživeli to kalvarijo, se bojijo vsakega večjega dežja. Ljudje še ne spijo varno in mirno. V prihodnjih dneh, tednih, mesecih, bojim se tudi letih, bo potrebnega še kar nekaj napora, da bodo narejeni trajni ukrepi. Upam, da bo pozornost namenjena prizadetim območjem, čeprav se bojim, da bodo počasi fokus dali kam drugam," sklene Slapar.
Vsi se spominjamo fotografij in posnetkov, ko je podivjana Kamniška Bistrica pokazala svojo surovo moč in porušila most v Stranjah. Dober mesec dni po poplavah je na tem mestu že stal začasen most, julija letos pa je stekla gradnja novega mostu, ki bo omogočal dvosmerni promet, poskrbljeno pa bo tudi za pešce in kolesarje.
Zaradi porušenih cest in zemeljskih usadov je bil na sedmih lokacijah poškodovan vodovod. Sanacija vodovodnega omrežja je v teku.
Prostore GRS Kamnik prenovili z donacijami, na državo še čakajo
Poplave so povsem uničile tudi prostore Gorske reševalne službe Kamnik, kamor so se preselili leto pred tem. S pomočjo donacij, teh se je nabralo za okoli 300 tisoč evrov, so prostore spravili v prvotno stanje in se vanje preselili julija letos.
Država je gorskim reševalcem pomagala pri nakupu nadomestne opreme in vozila, pove predsednik Društva GRS Kamnik Jernej Lanišek.
"Mi smo operativni, prostor imamo, a moram poudariti, da je to zaradi donacij in ogromno prostega časa, ki smo ga sami vložili v to. Denar za prostore še čakamo, ker smo izpadli iz vseh oblik pomoči, ki so bile že izplačane. Ne morejo ugotoviti, katero ministrstvo bi bilo pristojno za nas. V sistem za ocenjevanje škoda AJDA je vpisanih nekaj več kot 200 tisoč evrov škode v objektu, pri čemer okolica ni všteta. A te številke so nerealne, zagotovo je škode za 90 tisoč evrov več, kot smo jo popisali. Za obnovo okolice nam je zmanjkalo finančnih sredstev, urediti moramo še parkirišče, dovoz in protipoplavno zaščito. Na strani države nimamo sogovornika, da bi vedeli, kakšni protipoplavni ukrepi se bodo uvedli na tem območju," izpostavi predsednik Društva GRS Kamnik Jernej Lanišek.
Na travniku pred objektom gorske reševalne službe, kjer je bil nekoč heliport, je zdaj državno-občinska deponija, kjer je zbran material, ki so ga odstranili s strug vodotokov. Kot pravi Lanišek, morajo medtem, ko čakajo na urejen prostor za pristajanje helikopterja, malo improvizirati.
Krajani razočarani, pristojni so obljubljali več
Nedaleč stran od prostorov gorske reševalne službe smo v naselju Županje Njive na vrtu ujeli 84-letno gospo Maro Mlakar. Poplave so ji uničile vrt, voda je zalila kletne prostore in garažo, uničeni sta drvarnica in hlev, kjer je imela majhnega bikca, ki ga je pred najhujšim rešil vnuk.
Tistih dni se nerada spominja. Pripoveduje, da so se takrat dogajale čudne stvari, še dolgo potem so jo ponoči tlačile nočne more, ob zadnjem močnejšem deževju pred nekaj tedni pa se je strah pred najhujšim spet vrnil.
"Vodotoki niso bili očiščeni, pred mostom je bilo veliko drevja, ob poplavah je prineslo še drug material, vse se je zagozdilo in voda se je razlila. Tukaj je bila cesta teden dni zaprta in potem so jo počasi očistili. Stanje se je normaliziralo do te stopnje, kot je zdaj, naprej pa se ni naredilo nič. Po letu dni lahko rečem, da se pri nas ni nič naredilo. Tam zadaj je bil moj travnik, vse je odneslo in ni še nič sanirano, še vedno čakamo," pravi Mlakarjeva. Je pa hvaležna vsem sorodnikom, sosedom in slovenski vojski, ki so ji v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Nemalokrat je za vojake, ki so delali po cele dneve, pripravila sendviče in se jim zahvalila za dobro delo.
Gospa Mara Mlakar še vedno čaka na sanacijo ceste, ki vodi mimo njene hiše.
Podobno razočarani so tudi v sosednji občini. Govorili smo z gospo Mojco iz Most pri Komendi. Lanskoletne poplave so ji zalile klet, a so s pomočjo denarja, ki so ga dobili od zavarovalnice, škodo sanirali.
"Odstranili so le velika drevesa in tisto, kar je bilo poškodovano in moteče za okolico, za ljudi in kmete. Vse ostalo je tako, kot je bilo. Razočarani smo, leto dni po poplavah se ni nič zgodilo. Vodotokov niso očistili in ob deževju nekaj tednov nazaj je meteorna voda spet bruhnila ven in poplavila naselje Zeleni gozdiček. Moram reči, da smo pričakovali več. V Kamniku je dosti bolje kot v Komendi. Odvisno je od samih občin in župana, saj on razporeja denar in dela v občini," pove sogovornica.
Tudi sami smo se sprehodili po ulicah Komende in preverili, kako je danes videti kraj. Nekatere hiše imajo novo fasado, na cestah smo opazili nove oznake, medtem ko v bližini še leto dni po katastrofalnih poplavah vztraja neprijeten vonj.
Na fasadi osnovne šole v Komendi so še vedno vidne sledi, do kje je segala voda.
Material, ki so ga ljudje s poplavljenih kleti in hiš znosili na ulice in kasneje na deponijo nedaleč od naselja, so zdaj odstranili. Prostor ponovno zarašča travnik. Pot nas je vodila tudi v Medvode, kjer so podvoz pod železnico na cesti Medvode – Goričane sanirali. Spodaj uporabite drsnik in si oglejte, kako je bil podvoz videti pred letom dni.
