Ponedeljek, 4. 10. 2021, 13.13
3 leta, 1 mesec
Kakšno letino koruze si lahko obetamo letos?
Največji pridelovalec koruze v Sloveniji, Skupina Panvita, je septembra že začel z žetvijo, ki bo trajala vse do konca oktobra. Obeti za letošnji pridelek so solidni, kakovost bo dobra, količina pa bo odvisna od preteklih vremenskih razmer, ki kmetijstvu pogosto niso najbolj naklonjene.
"Smo optimisti, zato upam, da bomo letos vsi zadovoljni s pridelkom, četudi količinsko mogoče ne bomo dosegli rekordne letine, pa verjamem, da bomo s kakovostjo vsi zadovoljni," izpostavlja Branko Virag iz Skupine Panvite.
Koruza je po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije najbolj razširjena poljščina v Sloveniji, pridelek pa je v veliki meri namenjen pretežno prehrani za živali. V Evropo jo je iz Južne Amerike pripeljal Krištof Kolumb. Zaradi ugodnih pogojev rasti in njene vsestranskosti pa se je uporaba koruze hitro razširila. V zgodovini je velikokrat predstavljala "rešilno bilko" in preprečila lakoto. Prav tako je bila in je še vedno pomemben vir krme za živino. A kakovost in količino pridelka prepogosto narekujejo vremenske razmere.
Z investicijami zmanjšujemo vpliv podnebnih sprememb na pridelek
Pridelek koruze najpogosteje trpi zaradi suše, ki je v zadnjih 40 letih kar tridesetkrat prizadela kmetijski sektor. Zaradi vse pogostejše suše so se v Panviti že pred časom odločili za investicijo, nakup dveh novih velikih namakalnih sistemov, za katera so pridobili tudi nepovratna sredstva iz programa razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (ESKRP). Rezultati obeh namakalnih sistemov, zgrajenih leta 2014, ter postavljenih na lokacijah Rakičan−Muzge in Beltinci−Nemščak, kažejo do 25-odstotno povečanje pridelka v normalnih pogojih, do 50-odstotno povečanje pridelka v sušnih obdobjih ter kar do 80-odstotno večje zagotavljanje pridelka v izrednih razmerah.
Slovenska koruza po kakovosti nadpovprečna
Kmetijski inštitut je svoji v triletni raziskavi ugotovil, da sorte koruze v Sloveniji po pridelku sicer nekaj zaostajajo za sodobnimi hibridi, a je njihova kakovost nadpovprečna, imajo dobro hranilno vrednost, zato je njihova pridelava zanimiva tudi za ekološke pridelovalce.
"Skupini Panvita je pomembno, da se živali hranijo s slovensko krmo, saj s tem skrajšamo dobavne verige, zmanjšamo ogljični odtis in še pomembnejše – poskrbimo, da živali prejmejo najboljšo krmo, ki jo potrebujejo za svoj razvoj," pomembnost kakovosti izpostavlja Virag.
V mešanicah, ki jih uporabljajo za rejo živali, predstavlja koruza večinski delež. S tem ne poskrbijo le za to, da živali prejemajo kakovostno in izjemno hranljivo krmo, temveč tudi za trajnostno uporabo površin, okoljsko vzdržno proizvodnjo ter krožno gospodarstvo.
Koruza spada v družino trav in je vrsta žita. Ljudje za svojo prehrano uporabljajo samo koruzno zrnje, ki ga predelajo v moko, zdrob, polento ali pa ga uživajo skuhanega ali pečenega kot zelenjavo. Med vitamini, tako kot pri drugih žitih, prevladujejo vitamini skupine B, med njimi je največ tiamina, niacina in vitamina B6, in tudi betakaroten oz. vitamina A.
Za živalsko krmo se lahko uporabi cela rastlina, lahko mleto zrno ali tudi mešanica. S takšno strukturo krme namreč poskrbimo, da živali prejmejo visoke vsebnosti energije in potrebnih hranil, da je njihovo počutje optimalno.
Naročnik oglasnega sporočila je Panvita d. d.
