Petek, 1. 2. 2019, 13.55
5 let, 2 meseca
V Sloveniji še 15 ton mesa iz sporne poljske klavnice #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
35
Inšpektorji so v četrtek odkrili pošiljko 15 ton zmrznjenega mesa iz sporne poljske klavnice, ki je v Slovenijo prispela že septembra. Meso so v celoti zadržali zaradi suma na kemično neskladnost. Rezultati vzorčenja mesa bodo znani danes. Gre že za drugi primer mesa iz sporne poljske klavnice.
Inšpektorji Uprave RS za varno hrano (UVHVVR) so v četrtek identificirali pošiljko zamrznjenega mesa, ki je že septembra 2018 prispelo v Slovenijo in sicer v slovenski skladiščno zamrzovalni obrat, so danes zapisali v sporočilu za javnost.
Meso izvira iz sporne poljske klavnice oziroma razsekovalnice, vendar iz obdobja, ko poljski organi še niso zaznali spornih oziroma kriminalnih dejanj.
16 palet mesa
Gre za pošiljko, sestavljeno iz 16 palet, v skupni teži približno 15 ton. Ne glede na to, da meso te pošiljke ni predmet umika, ki ga je sprožil poljski pristojni organ, je UVHVVR pošiljko tega mesa v celoti zadržala zaradi suma na kemično neskladnost pošiljke.
Sum je bil postavljen zaradi netransparentnosti sporočil in prepočasnega odziva poljskih pristojnih organov. Vzorci zadržanega mesa so bili danes dostavljeni v laboratorij za kemične preiskave, so še zapisali.
UVHVVR danes nadaljuje s podrobnim pregledom skladišč kebabov in s pregledi obratov, ki so prejeli kakršnokoli goveje meso iz Poljske. O umikih ali odpoklicih bodo obveščali na svojih spletnih straneh.
Uprava za varno hrano je promet s spornim poljskim mesom prepovedala in ga poslala v uničenje. Zaenkrat še ni znano, koliko je tega mesa in ali je bilo že distribuirano naprej.
Sporno meso so poleg Poljske odkrili v 13 članicah EU.
Sporno meso odkrili v 13 državah članicah EU
Sporno meso so po zadnjih podatkih evropskega sistema hitrega obveščanja o tveganju za zdravje ljudi, ki izhaja iz živil ali krme (RASFF), poleg Poljske odkrili v 13 članicah EU: na Češkem, v Estoniji, na Finskem, v Franciji, na Madžarskem, v Litvi, Latviji, na Portugalskem, v Romuniji, Španiji, na Švedskem, v Nemčiji in na Slovaškem. V teh državah poteka umik in uničenje spornih izdelkov, navaja spletni portal RASFF.
Kot je v današnjem poročilu navedla uprava za varno hrano, gre za meso iz poljske klavnice Elkopol. V drugem obvestilu poljskih organov prek RASFF v sredo je bilo navedeno, da je bilo meso iz sporne klavnice distribuirano prek razsekovalnice Zaklad miesny Kamienczyk, ki je nato sporno meso distribuirala v devet držav EU (Estonijo, Finsko, Francijo, Madžarsko, Litvo, Portugalsko, Romunijo, Španijo in Švedsko). Slovenije na distribucijski listi ni bilo med prejemnicami mesa.
Sporno meso v Sloveniji najprej odkrili kot predelan mesni izdelek za kebab
Gre torej že za drugi primer mesa iz sporne poljske klavnice. Prva pošiljka mesa je v Slovenijo prišla kot mesni izdelek za kebab.
K nam je prišlo prek slovenskega distributerja, ki je meso kupil v Nemčiji, ta pa na Poljskem. Za katerega distributerja gre, na upravi za varno hrano ne razkrivajo.
Na upravi za varno hrano pravijo, da se je primer na Poljskem zgodil zaradi "neizvajanja evropske zakonodaje in predvsem zato, ker nadzorni sistem ni pravočasno odkril nepoštenih praks".
NSi za nujno sejo
Stranka NSi je medtem vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med drugim odboru predlagajo, da vlado pozove k pripravi predloga ukrepov, s katerimi bodo zaščitili slovenskega potrošnika.
Kebab se je sicer v preteklosti že znašel na tapeti. V Nemčiji so na primer našli mesna nabodala za vertikalno pečenje, ki jim je rok potekel že pred štirimi leti, kebeb pa so hoteli prepovedati tudi v evropskem parlamentu.
Od kod dobijo meso slovenske okrepčevalnice?
Ali goveje meso bolnih krav iz Poljske že uporabljajo v kateri od okrepčevalnic s kebabi, za zdaj še ni jasno, saj na upravi za varno hrano še nimajo uradnih podatkov.
V slovenskih obratih s hitro prehrano smo se pozanimali, kakšno meso uporabljajo in od kod ga dobijo. V eni od kamniških okrepčevalnic so nam povedali, da goveje meso prihaja izključno iz Slovenije, piščančje pa iz Avstrije oziroma Nemčije. Precej manj zgovorni so bili v enem od obratov v Ljubljani, kjer niso vedeli, od kod izvira njihovo meso. Rekli so nam, naj se o tem pozanimamo pri mesarju.
V hladilnici meso, ki mu je rok potekel pred štirimi leti
Prav meso za kebab se je v preteklosti že večkrat znašlo na tapeti. Leta 2006 so v Münchnu v hladilnici enega od trgovcev našli več kot deset ton globoko zamrznjenega mesa za pripravo kebaba, ki mu je rok potekel že pred štirimi leti, trgovec pa je imel številne stranke v Nemčiji.
Slovenija raziskav o sestavi mesa za kebab nima, so pa zanimivi izsledki raziskovalcev v Veliki Britaniji. V sestavi za doner kebab so našli različne vrste mesa, čeprav naj bi prednjačila piščančje in goveje meso oziroma teletina. Več kot polovica mesa v njih je bila piščančjega, puranjega in pa jagnjetine ter svinjine. V sestavi so tako našli tudi sledi pljuč, srca, jezika, oči in kosti ter ogromno količino živalske masti.
Za del sestavin niso vedeli, kaj so
Prav tako je meso močno presegalo raven soli, ki naj bi jo zaužili dnevno, najbolj skrb vzbujajoč pa je bil podatek, da niso poznali izvora za kar 8,7 odstotka sestavin. Čeprav naj bi bil kebab sestavljen iz kakovostnega mesa, je bilo v njem tudi veliko nekakovostnega mesa.
Kebab na tapeti tudi v evropskem parlamentu
Kebab je bil tudi ena od tem v evropskem parlamentu. Konec leta 2017 so razpravljali o prepovedi dodajanja fosfatov v zamrznjeno meso, kar pa bi pomenilo konec kebaba, kot ga poznamo danes. Prepoved sicer ni dobila potrebne večine v parlamentu.
Evropski predpisi na enotnem trgu ne dovoljujejo uporabe fosfatnih dodatkov v mesnih pripravkih, razen če je to izrecno navedeno v zakonodaji. Za uvrstitev na seznam izjem morajo biti izpolnjeni trije pogoji, in sicer da za uporabo fosfatov obstaja tehnološka potreba, da niso nevarni za zdravje in da njihova uporaba ne zavaja potrošnikov.
Komisija je predlagala, da na seznam uvrstijo zamrznjena mesna nabodala za vertikalno pečenje. Po mnenju komisije je uporaba fosfatnih dodatkov v tem živilu nujna, da se meso drži skupaj in da se enakomerno tali.
Poljska klavnica meso bolnih krav prodajala kot zdravo
Mesno industrijo je razburkala novica iz Poljske, kjer so meso hudo bolnih krav prodajali kot zdravo. Poljsko meso se pojavlja tudi na policah slovenskih trgovcev. Skupno v Slovenijo uvozimo okoli sto tisoč ton mesa na leto, od tega približno osem odstotkov iz Poljske.
"Za skupni evropski trg velja prost pretok blaga - tudi mesa in mesnih izdelkov. Gospodarski subjekti so tisti, ki se odločijo, kje in pod kakšnimi pogoji bodo kupovali surovine in izdelke. Pravila nadzora nad pridelavo, predelavo in distribucijo živil so za vse države članice usklajena, način izvajanja pa je odvisen od kakovosti nadzornega sistema," so še povedali na upravi za varno hrano.
NIJZ je v zvezi z morebitnim tveganjem za zdravje ljudi zaradi uživanja spornega mesa s Poljske sporočil, da veljavne smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih ne razlikujejo izbir posameznih vrst mesa. Svetujejo pa vrtcem in šolam, naj naročajo čim bolj kakovostna in prehransko ustreznejša živila, ki so lokalna in sveža.
Po smernicah naj bi vzgojno-izobraževalni zavodi zagotavljali pestro, mešano, uravnoteženo in varovalno prehrano, kar ob ustreznem energijskem vnosu zagotovi zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normalno rast, razvoj in delovanje organizma, so danes sporočili z Nacionalnega inštituta za zdravje (NIJZ). Takšna prehrana naj bi vključevala vse skupine živil.
Po smernicah meso na jedilniku vrtcev in šol petkrat na teden
Smernice priporočajo, naj se meso, perutnina, stročnice, jajca in oreški vključujejo v vrtčevske in šolske jedilnike dnevno, od tega meso do petkrat na teden. V jedilnik naj bi se vključevalo tako rdeče kot belo meso, od tega rdeče meso največ dvakrat na teden in belo meso do trikrat na teden. En dan v tednu se svetuje kot brezmesni, enkrat do dvakrat tedensko naj bi se vključile ribe.
Prednost pri vključevanju živil naj bi imela tudi osnovna živila, torej čim manj predelana živila. Vsaka predelava živila lahko poslabša njegovo prehransko ustreznost. Tako lahko mesni izdelki vsebujejo velik delež skupnih in nasičenih maščob, posledično pa v povprečju tudi višjo energijsko vrednost. Vsebujejo pa lahko veliko dodane soli in številne aditive.
NIJZ bo javnost obveščal o ukrepih, če bodo ti potrebni
"Za dosego priporočil uravnotežene prehrane svetujemo vrtcem in šolam, naj zmanjšujejo vključevanje odsvetovanih mesnih izdelkov v jedilnike in jih za dosego ustreznih učinkov na zdravje predvsem nadomeščajo s pogostejšim vključevanjem rib," so zapisali na NIJZ in spomnili, da lahko vzgojno-izobraževalni zavodi pri naročanju živil poleg cene v javni razpis vključujejo tudi merila kakovosti.
Sicer je NIJZ v zvezi z morebitnim tveganjem za zdravje ljudi zaradi uživanja spornega poljskega mesa v stiku z upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. "Takoj, ko bodo znani rezultati kemijskih in mikrobioloških preiskav vzorčenih vzorcev mesa, bomo javnost skupaj obveščali o ukrepih za največje varovanje njihovega zdravja, če bodo ti potrebni," so še napovedali.
35