Nedelja, 11. 9. 2016, 14.04
7 let, 1 mesec
Slovenci, ki mesta spreminjajo v pametna in pomagajo prihraniti na desetine milijonov
Kakšna bodo pametna mesta prihodnosti? Slovenci imajo odgovor.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,80
"Imamo izjemne podjetnike. Vedno več je povezovanja, kar je ključno. Vlada vzpostavlja dialog, je pa veliko podedovanih bremen – birokracije, zahtevne administracije," pravi inovator in podjetnik Blaž Golob, ki razvija eno najuspešnejših platform za pametna mesta na svetu.
Letošnji Strateški forum Bled je med drugim postregel z okroglo mizo o t. i. pametnih mestih, katere gost je bil tudi direktor uspešnega slovenskega start-upa Blaž Golob. Ameriška revija CIOReview, ki predstavlja najboljše podjetniške prakse na področju informacijske tehnologije, je Golobovo podjetje SmartIScity marca uvrstila med 20 najobetavnejših razvijalcev platform za pametna mesta na svetu.
Pametnemu županu platforma omogoča upravljanje urbanističnega, socio-ekonomskega in tehnološkega razvoja mesta ter merjenje in poročanje o napredku v realnem času. Hkrati pa meščanom daje možnost, da se na rešitve odzivajo in predlagajo svoje. Februarja so svoj produkt predstavili na mednarodni konferenci Mobile World Congress v Barceloni, s čimer so postali še bolj svetovno prepoznavni.
Znanje imamo vrhunsko. Manjka nam malo več samozavesti, pravi Golob.
Pred meseci ste dejali, da ste produkt že razvili, poslovni model pa bi želeli še izpopolniti, da bo konkurenčnejši. Kako vam uspeva?
Smo v prvem letu aktivnega delovanja podjetja. Aplikacije so večinoma razvite, imamo konkretne naročnike. Zdaj pilotni projekt končujemo v Dubrovniku, delamo z mestom Ljubljana, kjer bomo indikator zelene prestolnice, kar je izjemno zahteven projekt, poslovno pa smo se povezali z najboljšim podjetjem za senzoriko na svetu, to je špansko podjetje Libelium, ki deluje v 120 državah. To so novosti, ki nam odpirajo pot do novih strank. Izpostavo smo odprli v Münchnu, ki prav tako hoče prevzeti voditeljstvo pri razvoju pametnih mest. Za nas je veliko priznanje, da so priznali našo platformo in zdaj z nami sodelujejo.
V katerih državah ste še prisotni?
Na Hrvaškem, v Sloveniji, Nemčiji in Španiji. Načrtujemo pa še več širitev.
Barcelona, primer dobre prakse
Barcelona že od leta 2012 v svojih urbanih sistemih uvaja odzivne tehnologije za izboljšanje energetske učinkovitosti in ravnanja z odpadki, izboljšanje mobilnosti, učinkovitosti razsvetljave in upravljanja nepremičnin. Mesto ocenjuje, da so prihranili več kot 52 milijonov evrov pri vodi in dodatnih 33 milijonov evrov s pametno razsvetljavo, povečali prihodke parkirišč za 45 milijonov ter ustvarili 47 tisoč novih delovnih mest, navajajo na spletni strani podjetja SmartIScity.
Ima Slovenija res toliko potenciala na področju razvoja digitalne tehnologije in pametnih mest, kot se govori? Lahko postane vodilna na tem področju?
Imamo izjemne podjetnike. Vedno več je povezovanja, kar je ključno. Do zdaj se nikoli ni dogajalo, da bi ministri hodili na okrogle mize, ko smo govorili o tej temi, zdaj se to spreminja. Vlada vzpostavlja dialog, je pa veliko podedovanih bremen – birokracije, zahtevne administracije.
Podjetje svojo poslovno idejo razvija v Pospeševalniku ABC.
Če vlada to razume, bo to lahko tudi odpravila. Za to je odgovorna prav ona.
Bo, gre v to smer, a to je zelo trd oreh. Veliko je različnih uradov, v politiki ni veliko sodelovanja, precej je nevoščljivosti. To bo najtežja naloga ministra Koprivnikarja, a premiki se že vidijo.
Živeli in delali ste v tujini. Se vam zdi, da znamo prodati svoje znanje, ali ta prodira v tujino?
Znanje imamo vrhunsko. Manjka nam malo več samozavesti. Banalen, a lep primer je kandidat za predsednika evropske nogometne zveze. Vse se da. Zakaj pa ne?
So slovenska mesta že pametna? Kdaj bodo? Kako se spreminjajo naše glave?
Slovenski župani večinoma zelo razumejo to zgodbo. Nekateri so že zelo aktivni. Novo mesto, Kranj, deloma Koper, župana Celja smo srečali na kongresu v Barceloni s celo ekipo za pametna mesta. Zanimanje je. So pa previdni, ker se na trgu najde marsikaj. Treba je biti previden in najti prave korake.
Kako vaše podjetje ostaja korak pred drugimi?
Inovacije. Predvideti je treba globalne trende, pomembne so socialne inovacije, imamo močno tehnološko ekipo z aplikativnimi inženirji, ki so seznanjeni z najnovejšo tehnologijo, in tretje – vključevanje strank. Sodelujemo z župani, ugotovimo, kaj je njegova težava, potem pa platformo prilagodimo po njihovih merah. Vsako mesto, s katerim sodelujemo, obogati tudi našo platformo. To je živ proces.
Blaž Golob s svojo ekipo
Pravite, da vaša platforma daje moč ljudem, prebivalcem. Kako se to konkretno kaže?
Ko se opredelijo prioritete, vključimo čim večji krog ljudi. To je lahko reči, a težje izvesti. Če se vključijo tudi mlajše generacije, digitalno zelo pismene, in vidijo, da lahko pripomorejo k projektu, se odpre nov dialog s čisto novimi ciljnimi skupinami, ki nikoli niso sodelovale.
Županom se ponavadi pritožujejo eni in isti občani, da jih že glava boli. Ne, nove ljudi je treba vključiti. In če tak sistem razvijemo v nekem mestu, ga lahko uporabimo še za mnoga druga. S tem ne povezujemo le poslovnežev in županov, meščanov, ampak tudi civilno družbo, nevladne organizacije. Zdaj lahko njihove pripombe res štejejo. Seveda mora po drugi strani mesto imeti odziven sistem. Ko pride neka ideja, se morajo odzvati.
Tudi koncept participativnega proračuna je lep primer dajanja moči ljudem. Ko se v četrtni skupnosti za neko težavo nameni recimo 40 tisoč evrov, je treba projekt dati na platformo, da pridejo ideje. Tako rešitve ne bodo oblikovali obstoječi lobiji. Jaz kot menedžer bom prihranil, rešitev pa bo pripravil nekdo iz okolja – nekdo iz četrtne skupnosti, ki pozna težavo. To pomeni dati moč ljudem. To je velika revolucija.
