Za prevoznost cest pozimi skrbijo posebne zimske službe. Kako dobro so pripravljene in koliko dela opravijo?
Za prevoznost cest v času zimskih padavin je potrebna dobra priprava in pravilna reakcija zimskih služb. Voznikom ne pomaga niti najbolj napredna zimska oprema, če se zimske službe ne odzovejo pravilno ali pravočasno.
Predpisi določajo, kdaj in kako se morajo zimske službe odzvati na vremenske razmere v zimskem času. Praksa pa kaže, da imajo naše zimske službe zelo različne zaloge posipnih materialov ter razpoložljivih oseb in vozil.
Kdaj je za zimsko službo cestišče prevozno
Zimske službe štejejo, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega na cestah I. (avtoceste in hitre ceste) in II. (glavne mestne ceste in pomembnejše regionalne ceste) prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm. Promet mora biti z uporabo zimske opreme mogoč.
Kdaj zimskim službam ni treba zagotavljati prevoznosti
Prevoznosti ni nujno zagotavljati v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih zametih in snežnih plazovih. Podobno velja za poledico, če je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi.
Za zimske službe pomembne priprave pred sezono
Zimske službe se morajo na zimsko obdobje pripraviti vnaprej. Pripraviti si morajo programe izvajanja čiščenja cest, zaloge posipnih materialov, opremiti ceste z ustrezno signalizacijo in opremo ter pregledati mehanizacijo, ki jo potrebujejo za zimsko čiščenje.
Poleg cest višje kategorije pomembne tudi ceste kjer potekajo avtobusni prevozi otrok
Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest je opredeljeno s prednostnimi razredi. Ceste so v razrede razvrščene glede na:
- kategorijo,
- gostoto in strukturo prometa,
- klimatske razmere
- in krajevne potrebe.
Prednost imajo ceste višje kategorije in ceste, po katerih potekajo avtobusni prevozi šoloobveznih otrok.
Ekološki vidik posipanja cest
Pri posipanju cest in količini uporabljenih posipnih materialov so poleg prometno-varnostnih upoštevani tudi ekološki vidiki njihovega vpliva na okolje in cestne objekte.
Naše zimske službe za posipavanje cest uporabljajo:
- sol: uporablja se pri temperaturi do -8 °C;
- mokro soljenje (mešanica soli in raztopine kalcijevega klorida): uporablja se pri temperaturi do -18 °C, kot preventivno posipavanje za preprečevanje in odstranjevanje poledice;
- mešanica soli in drobirja: uporablja se v izjemnih primerih (žled ali poledenelo vozišče);
- drobir načeloma se uporablja samo na regionalnih in makadamskih cestah v primeru poledenelega vozišča ali strnjenega snega na vozišču;
Menjavanje vremena je za ceste slabše kot zmrzal
Sneženje, zmrzal in samo pluženje cestišč ne predstavljajo večje škode za cestišče, pravijo v zimskih službah. Največji problem je ekološki vidik posipnih materialov.
V zadnjih letih so značilne hitre menjave vremena, od zmrzali do za zimo precej toplih dni. Te menjave zaradi zmrzovanja in tajanja povzročijo največjo škodo na cestiščih. Posledica takega vremena je tudi več poškodovanih cestišč, kot so plazovi in usadi.