Kako so Merkurju tik pred propadom dajali milijone

Nekdanji šef Merkurja Bine Kordež, ki je prejšnji teden za priznanje krivde oškodovanja Merkurja dobil dobrih sedem let zapora, bo verjetno kmalu stopil na prostor za priče.

Sodnica Maja Letonja se ga je odločila povabiti na obravnavo v odškodninski tožbi Factor banke. Ta nekdanjim vodilnim v banki očita, da so banko oškodovali s tem, ko so Kordežu tik pred propadom Merkurja odobrili osemmilijonsko posojilo.

Ovadbe in odškodninska tožba Kako je tekel posel? V začetku leta 2010 naj bi se takratna vodilna v Factor banki Boris Pesjak (njegov sin Blaž Pesjak danes vodi Merkur) in Ciril Dragonja (njegov brat je Metod Dragonja, sekretar na finančnem ministrstvu) na sedežu Factor banke vsaj dvakrat sestala s Kordežem. Maja 2010 je Merkur oddal vlogo za posojilo, v kateri je navedel, da denar potrebuje za obratna sredstva, odplačal bi ga v obrokih.

Ob poznejšem odločanju o posojilu naj bi kreditni odbor "spregledal" svarila službe za upravljanje tveganj. Ta je v tistem času znižala boniteto Merkurja, v poročilu za kreditni odbor pa opozorila, da je "unovčljivost kratkoročnih finančnih naložb vprašljiva in obstaja možnost, da Merkur ne bo poravnal obveznosti". A na preteklih obravnavah naj bi priče, nekdanje zaposlene v oddelku upravljanja s tveganji, dejale, da so njihova opozorila pogosto letela na gluha ušesa.

Uprava banke je tako le nekaj mesecev prej, preden je nakelski trgovec postal insolventen, odobrila posojilo. Merkur denarja ni porabil za osnovni namen, torej za obratna sredstva. Kot je navedeno v sporazumu o priznanju krivde, sklenjenim med Kordežem in tožilstvom, naj bi Merkur 2,5 milijona evrov nakazal na Merfin, 5,5 milijona evrov pa na Kordeževo podjetje BK Kapital. Podjetji naj bi denar nato porabili za poplačilo lastnih posojil. Factor banka je v zvezi s poslom podala kazenske ovadbe, hkrati pa vložila tudi odškodninsko tožbo, s katero od bančnikov zahteva izgubljene milijone.

Mercator pod boljšimi zvezdami kot Merkur Pesjak, Dragonja in Valenčič zanikajo nepravilnosti pri odobravanju posojila. "Likvidnost banke je bila takrat dobra, zato s tega vidika nisem imel argumentov, da posojila ne bi podpisal," je dejal nekdanji član uprave Dušan Valenčič, ki je bil v upravi odgovoren za likvidnost banke.

Tudi sicer je bil Merkur dobra stranka, je povedal. "Predložil je revidirane izkaze za leto 2009, ko je posloval z dobičkom, bil je kapitalsko ustrezen, imel je finančne naložbe v takrat močnih Cimosu, Perutnini Ptuj, Gorenjski banki in Savi. Prva tri podjetja še danes delujejo in imajo svojo ceno," je dejal in pristavil, da ne bi podpisal, če bi vedel, da jim grozi insolventnost.

Če iz bilanc tega ni videl – Zidar Klemenčičeva je med drugim izpostavila, da je Merkur v letih 2009 prihodke skrčil za 30 odstotkov, skupni dolg pa je znašal že 172 odstotkov prihodkov –, pa so tudi mediji takrat veliko pisali o težavah Merkurja. Ga to ni prepričalo? "Če se moram odločiti, ali verjamem revizorjem ali časopisnemu članku, moram izbrati prve," je dejal Valenčič. In še: "Prav takrat smo podobno posojilo pod podobnimi pogoji odobrili Mercatorju. Ta se je z leti izkazal za bonitetno slabšo stranko kot Merkur, vsaj z vidika zadolženosti, a z očitno bolje nastavljenimi zvezdami."

O težavah Merkurja in opozorilih sektorja za upravljanje s tveganji o mogočih zamudah pri odplačevanju posojil je med drugim povedal še, da so bila ta opozorila običajna, sploh v letu 2010. "Takrat so bile zamude pri vseh komitentih, opozorilo se mi ni zdelo dramatično." Kriza je takrat "generalno sekala po slovenskih podjetjih," je dejal.

Druga zaslišana Mojca Lampret Kričej, ki je bila v Factor banki vodja sektorja poslovanja - ta je pripravil kreditni predlog za Merkur -, je povedala, da je bilo običajno, da se je za posojilo dogovorila uprava, postopek pa so nato izvedle strokovne službe. "Nikoli ni bilo nič obljubljeno vnaprej. Pogovori o posojilih so tekli, pogoji pa so bili potrjeni na ustreznih organih banke," je dejala.