Četrtek, 23. 12. 2021, 8.36
3 leta
Kaj pri balkanskih bojevnikih na vrhovnem sodišču še skrivajo?
"Sodna odločba in ločeno mnenje bosta na tem mestu objavljena, ko bodo za to izpolnjeni pogoji," je še kar zapisano v sporočilu za javnost, v katerem pa vrhovno sodišče javnost že obvešča o delu vsebine sodbe. Razkrijejo nam, da so razveljavili obsodbe trgovcev s kokainom, da bi zaščitili njihove ustavno zagotovljene človekove pravice ter temeljne svoboščine.
Izrek javnosti nedostopne sodbe organizirani združbi preprodajalcev drog, katere glavne utemeljitve je vrhovno sodišče objavilo v sporočilu za javnost, je takšen:
Sojenje članom te kriminalne združbe je potekalo v številnih državah, podobni zapleti kot v Sloveniji pa so še v Srbiji. Vodji balkanskih bojevnikov Darko Šariću, ki je po narodnosti Črnogorec, so v Srbiji odvzeli premoženje, pridobljeno s kriminalno dejavnostjo. S sodelavci je bil ob luksuzne vile, stanovanja, lokale, podjetja, hotele in avtomobile. Formalno pa je Šarič v Srbiji v priporu že od takrat, ko se je predal po tem, ko so ga v Venezueli odkrili preiskovalci ameriške DEA. Pravnomočno obsojen pa še ni. Prekupčevalci z drogami imajo najboljše odvetnike in mogočna sredstva za obrambo. Premoženje nezakonitega izvora, šlo je za več kot dva milijona evrov, so tudi pri nas zaplenili Tošiću. A so mu ga že vrnili, ker je ustavno sodišče razveljavilo zakon o zaplembi premoženja nezakonitega izvora.
Slovenski del balkanskih bojevnikov je z enakim razlogom zdaj na prostosti že drugič. Prvič je na prvostopenjskem sodišču mnenje za odvetniško pisarno Čeferin, da so bili dokazi proti balkanskim kokainskim bojevnikom pridobljeni nezakonito, napisal Primož Gorkič, ki so ga poslanci lani v drugem poskusu na nenavadnem popravnem izpitu izvolili za vrhovnega sodnika prav na kazenski oddelek, ki ga vodi Branko Masleša. Pred izvolitvijo za vrhovnega sodnika Gorkič ni imel niti dneva izkušenj s sojenjem.
Senat, ki ga je vodil Branko Masleša, je zdaj znova sodbe razveljavil in zahteval ponovno sojenje, kot so že objavili na spletni strani vrhovnega sodišča, "zaradi opiranja pravnomočne sodbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno zagotovljenih človekovih pravic ter temeljnih svoboščin".
Kot smo na Siolu že poročali, odločitvi v ločenem mnenju ostro nasprotuje vrhovna sodnica Barbara Zobec, ki meni, da ena od (številnih) telefonskih številk Dragana Tošiča ni bila pridobljena s kršitvijo zakona in tudi pričanje, ki mu večina oporeka zakonitost, ni pomenilo kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Del 56 strani dolge sodbe, v katerem na koncu pojasnjujejo tudi glasovanje posameznih sodnikov, je takšen:
Pravniki pa so nas opozorili, da je senat vrhovnega sodišča, ki ga je vodil Branko Masleša, pri sojenju nekoliko hitel prav v dneh, ko so poslanci zaostrili kazenski zakon v primeru točno takšnih odločitev. Zastaralne roke, ki bi Tošića in njegove pajdaše, če vrhovno sodišče razveljavi sodbe, postavili v slabši položaj, je državni zbor z dveh na pet let podaljšal 18. 11. 2021. Ta sprememba je obveljala prejšnji teden. Senat vrhovnega sodišča pa je sodbe razveljavil 27. 11.
55