SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Juhant: Dostojen pokop žrtev totalitarizmov je temelj naše državnosti

1

termometer

 | Foto:
V društvu Združeni ob lipi sprave so predstavili dopolnjeno besedilo Deklaracije o narodovi spravi, ki jo bodo posredovali v sprejem DZ, z njo pa seznanili tudi druge najvišje državne organe.

Kot ugotavljajo v društvu Združeni ob lipi sprave, je slovenski narod po formalno končani revoluciji še vedno razdeljen, postopki za odpravo hudodelstev in narodno spravo pa niso opravljeni. V društvu izražajo zaskrbljenost zaradi "vzdrževanja in celo spodbujanja medsebojne nestrpnosti, sovraštva in nepripravljenosti za sodelovanje, ki je nujni pogoj vsake uspešne politične skupnosti". Zato in tudi zaradi nekaterih spremenjenih družbenih okoliščin so v društvu v besedilo Deklaracije o narodovi spravi iz leta 1997 vnesli nekatere dopolnitve.

Te so izražene v zahtevah, naj državni zbor naloži vladi, da ta v dveh letih primerno uredi in zaznamuje vsa množična med- in povojna grobišča, "zlasti v Kočevskem Rogu, na Celjskem, v okolici Hrastnika, na Hočkem Pohorju in Barbarin rov pri Laškem", da se sestavi in objavi seznam Slovencev, pogrešanih od 6. aprila 1941 do formalnega padca nekdanjega režima, in zanje opravi simbolni pokop ter da se čim prej popravi "očitno neobjektivno zgodovinopisje v učbenikih zgodovine, ob upoštevanju novih spoznanj zgodovinske vede."

Kot je ob predstavitvi povedal predsednik Združenih ob lipi sprave akademik Janez Juhant, je sprava večplasten proces, tako notranji kot na ravni države. "V postkomunističnih družbah, kamor sodi tudi naša, je pomembno, kako iziti iz kulture strahu," je dejal Juhant in spomnil na nedavno četrto obletnico vstopa v Hudo jamo pri Laškem. Prav omenjeno odkritje je po njegovem tvorno prispevalo k temu, da se proces doseganja sprave pri nas nadaljuje, a ta, kot poudarja, še ni končan.

"Vse to nas obvezuje, da bi spravo izpeljali tudi na institucionalni ravni," je poudaril Juhant in izpostavil zahtevo po dostojnem pokopu žrtev totalitarnega nasilja. "Menimo, da je to tudi temelj naše državnosti. Ker je naša država demokratična, je zavezana temu, da se med nami stvari ne dogajajo na nedemokratičen način," je dejal in še navedel, da je "pomembno, da se očistimo, da zadeve, ki jih predlagamo, izpeljemo, zato da bi lahko neobremenjeno zrli v prihodnost". Juhant je kot zgleden primer dosežene sprave izpostavil Irsko in Južno Afriko, ob tem pa izrazil prepričanje, da je k temu pripomoglo tudi krščansko izročilo.

Združeni ob Lipi sprave so v izjavi za javnost med drugim zapisali, da je večina ljudi med vojno delovala v duhu obrambe narodovih interesov, ter navedli, naj vse žrtve komunističnega, fašističnega in nacističnega režima pri nas dobijo ustrezno zadoščenje. Pozvali so tudi k medsebojnemu spoštovanju ter spoštovanju dostojanstva žrtev totalitarnega nasilja, ki ga jamčijo ustava in mednarodni dokumenti. V izjavi še poudarjajo, da podpirajo prizadevanja za dialog in spravo, kar bo, so prepričani, "omogočilo Slovencem državotvorno sodelovanje, ki je pogoj za uspešno prihodnost države in za blagor vseh njenih državljanov".

Besedilo deklaracije bodo poslali v sprejem državnemu zboru, naslovili pa ga bodo tudi na druge najvišje predstavnike oblasti, pa tudi na slovenske škofe, predsednika SAZU-ja, rektorje univerz in druge, ki se v državi ukvarjajo s področjem polpretekle zgodovine.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin