Ponedeljek, 21. 1. 2013, 19.42
8 let, 6 mesecev
Jerovšek: Janša in Janković se lahko sklicujeta na pravico do obrambe
Možna pa je tudi civilna tožba, še dodaja Jerovšek. Potem ko je protikorupcijska komisija objavila poročilo glede premoženja predsednika vlade Janeza Janše in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, sta oba opozorila na to, da nista imela možnosti odgovora na osnutek poročila. Janković je sicer napovedal, da se bo možnostih ukrepanja še posvetoval, po javnosti znanih podatkih pa ne Janković ne Janša še nista sprožila nobenih pravnih postopkov. Janša naj bi sicer po napovedih iz njegovega kabineta to storil predvidoma še ta teden.
Po Jerovškovih besedah lahko Janša in Janković na upravnem sodišču uveljavljata pravico do pravnega sredstva po 25. členu ustave oz. pravico do obrambe, posledično pa da lahko zagovorniki navajajo tudi 23. člen ustave. Ta govori o pravici dostopa do sodišča v vsakem primeru, ko državni organ o čem odloča. Nenazadnje se po Jerovškovem mnenju pride do 157. člena ustave, ki govori o tožbi zaradi kršitve ustavnih pravic in svoboščin.
Jerovšek tako poleg možnosti tožbe na upravnem sodišču dopušča tudi možnost civilne tožbe zaradi posega v osebnostne pravice. "Taka odločitev komisije ima namreč vpliv tudi na osebnostni položaj preiskovanca oziroma na njegovo integriteto, dostojanstvo in ugled," je opozoril. Obenem ocenjuje, da bi v tožbi na upravnem sodišču verjetno lahko navedli tudi vsebinske ugotovitve iz poročila, s katerimi se ne strinjajo, zlasti pa lahko te izpodbijajo v civilnem postopku.
Mnenja pravnikov o pravni zaščiti ob navedbah v poročilu komisije so različna, medtem ko sodne prakse o tem, da bi sodišča preverjala, kaj je res in kaj ne v poročilu protikorupcijske komisije, ni. Na upravno sodišče se je pred časom obrnila tudi nekdanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, ki ji je protikorupcijska komisija očitala netransparentnost in sume koruptivnega tveganja pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad.
Spor je po poročanju RTVS na okrajnem sodišču, sojenje bo marca. Kresalova ne zahteva odškodnine, temveč odpravo poročila komisije. Najprej bo sodišče odločalo, ali je sploh pravica nekoga v pravdnem postopku, da se odpravi nekaj, kar je spisal državni organ. Kresalova se je sicer podala tudi pred ustavno, kjer naj bi zahtevala, naj se odpravi sodba vrhovnega sodišča, torej, naj bo za tak spor vendarle pristojno upravno sodišče.