Ponedeljek, 15. 9. 2014, 13.27
7 let, 1 mesec
Je slovenski izobraževalni sistem res tako dober, kot kažejo lestvice?
Slovenski izobraževalni sistem se na lestvici, ki jo je na podlagi primerjalne analize pripravilo mednarodno podjetje GEMS Education, med 30 državami uvršča na 7. mesto, kar je višje od skandinavskih držav z izjemo Finske, pa tudi ZDA, Nemčije in celo Švice.
Po drugi strani ga je nemogoče primerjati z drugimi zaradi previsokih standardov. Od programov do standardov na igriščih, v razredih, pa tudi glede prehrane. "S tem delamo otroke razvajene, vse jim nudimo, kar pa se državi vrača v tem, da se mladi nad državo samo pritožujejo," meni Merc.
"Ne zahtevamo več pomnjenja in zahtevnega znanja, ampak to poskušamo nadomestiti z raziskovalnimi nalogami. To je sicer zelo prijetno, a znanja je malo in hitro izpuhti," pravi Merc in dodaja, da sistem pri tem mladih ne spodbuja, da bi bili bolj motivirani za učenje.
Vendar pa slab sistem še ne pomeni, da so slabi tudi učitelji. Dolgoletni ravnatelj OŠ Prule meni, da so slovenski učitelji zelo dobri in strokovni. Dobre so tudi njihove plače, glede obremenjenosti pa je prepričan, da bi bilo v slovenskih razredih lahko še več otrok, pa to na kakovost znanja otrok ne bi negativno vplivalo.
Štrukelj poudarja, da je slovenski izobraževalni sistem zelo kakovosten, kar je posledica stabilnega sistema, ki je bil oblikovan v zadnjih 15 letih. Edina slabost je po njegovih navedbah stalno krčenje sredstev. "Zmanjševanje sredstev lahko pomeni samo zdrs in samo vprašanje časa je, kdaj bo sistem strmoglavil."
To predvsem na svojih žepih občutijo učitelji, ki imajo po Štrukljevem zatrjevanju nizke plače. Kmalu pa lahko občutijo tudi učenci, ki bodo zaradi pomanjkanja sredstev kmalu deležni slabšega izobraževanja.
Kot pravi, je Slovenija zelo dobra po številu diplomantov, a je težava v tem, da jih velik del obtiči na zavodu za zaposlovanje. Zato je po njegovih besedah slovenski izobraževalni sistem "eden od generatorjev strukturne brezposelnosti".
Poleg spodbujanja šolanja za deficitarne, tehnične poklice, bi morali pri nas spodbujati tudi vajeništvo in dualni izobraževalni sistem, in sicer za poklice, ki bodo mlade tudi zaposlili, še navaja Novković.