Je slovenski izobraževalni sistem res tako dober, kot kažejo lestvice?

Slovenski izobraževalni sistem se na lestvici, ki jo je na podlagi primerjalne analize pripravilo mednarodno podjetje GEMS Education, med 30 državami uvršča na 7. mesto, kar je višje od skandinavskih držav z izjemo Finske, pa tudi ZDA, Nemčije in celo Švice.

"Lestvice lažejo" "Te lestvice lažejo," odgovarja ravnatelj ljubljanske osnovne šole Prule Dušan Merc. Kot pravi, slovenskega izobraževalnega sistema sploh ni mogoče primerjati z ameriškim ali nemškim. Na eni strani zaradi njegove majhnosti oziroma, kot pravi Merc, je slovenski sitem "žepni in je tako majhen, da bi bil lahko del sistema nekega večjega mesta".

Po drugi strani ga je nemogoče primerjati z drugimi zaradi previsokih standardov. Od programov do standardov na igriščih, v razredih, pa tudi glede prehrane. "S tem delamo otroke razvajene, vse jim nudimo, kar pa se državi vrača v tem, da se mladi nad državo samo pritožujejo," meni Merc.

Preveč razpršenega in premalo poglobljenega ter trajnega znanja Kar zadeva samo kakovost, pa Merc poudarja, da izobraževalni sistem v Sloveniji obsega "preveč dobrega, kar pa za vzgojo ni dobro". Osnovnošolci imajo preveč možnosti izbire različnih programov, medtem ko so oropani elementarnih stvari. Kot pravi, preveč razpršenega znanja in premalo globine ter utrjenega znanja, ki bi ga otroci znali uporabljati.

"Ne zahtevamo več pomnjenja in zahtevnega znanja, ampak to poskušamo nadomestiti z raziskovalnimi nalogami. To je sicer zelo prijetno, a znanja je malo in hitro izpuhti," pravi Merc in dodaja, da sistem pri tem mladih ne spodbuja, da bi bili bolj motivirani za učenje.

Vendar pa slab sistem še ne pomeni, da so slabi tudi učitelji. Dolgoletni ravnatelj OŠ Prule meni, da so slovenski učitelji zelo dobri in strokovni. Dobre so tudi njihove plače, glede obremenjenosti pa je prepričan, da bi bilo v slovenskih razredih lahko še več otrok, pa to na kakovost znanja otrok ne bi negativno vplivalo.

Sindikalisti: Edina slabost je krčenje sredstev "Za nas, ki to poznamo, to sploh ni presenečenje," pa lestvico komentira prvi sindikalist vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj. "Nemčija je imela pred leti velike težave z izobraževalnim sistemom in se je po podatkih OECD uvrščala pod nami."

Štrukelj poudarja, da je slovenski izobraževalni sistem zelo kakovosten, kar je posledica stabilnega sistema, ki je bil oblikovan v zadnjih 15 letih. Edina slabost je po njegovih navedbah stalno krčenje sredstev. "Zmanjševanje sredstev lahko pomeni samo zdrs in samo vprašanje časa je, kdaj bo sistem strmoglavil."

To predvsem na svojih žepih občutijo učitelji, ki imajo po Štrukljevem zatrjevanju nizke plače. Kmalu pa lahko občutijo tudi učenci, ki bodo zaradi pomanjkanja sredstev kmalu deležni slabšega izobraževanja.

"Generator strukturne brezposelnosti" Slovenski izobraževalni sistem visoko kotira tudi na zadnji lestvici konkurenčnosti WEF, kar pa je po mnenju svetovalca generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Gorana Novkovića "hud problem".

Kot pravi, je Slovenija zelo dobra po številu diplomantov, a je težava v tem, da jih velik del obtiči na zavodu za zaposlovanje. Zato je po njegovih besedah slovenski izobraževalni sistem "eden od generatorjev strukturne brezposelnosti".

Kratek stik z gospodarstvom Ključni problem je kratek stik med izobraževanjem in gospodarstvom, saj se je letos kljub temu, da ni delovnih mest, spet povečalo število vpisnih mest na družboslovne smeri. "Res je treba mladim dati možnost, da se izobražujejo za tisto, kar jih zanima. A s tem jim dajemo samo lažne upe. Mladi imajo več preferenc in treba je spodbujati tiste, ki jih bodo lahko tudi izkoristili," poudarja Novković.

Poleg spodbujanja šolanja za deficitarne, tehnične poklice, bi morali pri nas spodbujati tudi vajeništvo in dualni izobraževalni sistem, in sicer za poklice, ki bodo mlade tudi zaposlili, še navaja Novković.