Janša: Vlada tokrat ne bo pokleknila pred sindikati javnega sektorja

Razlog za skorajšnjo stavko javnega sektorja Janez Janša deloma pripisuje nerazumevanju situacije. Vlada je po njegovih besedah skušala čim bolj jasno predstaviti položaj, v katerem sta Slovenija in širše evropsko okolje, koliko je še manevrskega prostora pri zadolževanju, kakšne so obveznosti Slovenije in kakšne bodo sankcije, če obveznosti do partnerjev ne bomo izpolnili. "Na nek način smo računali, da bo to pripomoglo k temu, da bo nekoliko več razuma v tem dialogu. Žal se to ni zgodilo," je dejal.

"Vsak, ki bo stavkal, za tisti dan ne bo dobil plačila" Drugi razlog Janša vidi v tem, da je vlada vedno, kadarkoli so sindikati javnega sektorja zagrozili s stavko, pokleknila. "Vendar tokrat temu ne bo tako. Ta stavka ne bo plačana. Vsak, ki bo stavkal, za tisti dan ne bo dobil plačila," je bil jasen predsednik vlade.

"Tako se ni možno pogajati. Ti ljudje živijo na luni." Vlada je po njegovih besedah pričakovala, da bodo sindikati po tem, ko je bilo predlagano 15-odstotno znižanje plač, prišli nasproti s svojim predlogom, nato pa bi ga uskladili. Sindikati pa so v stavkovnih zahtevah predlagali takojšnjo odpravo plačnih nesorazmerij, kar bi pomenilo dodatnih nekaj sto milijonov evrov povečanja mase plač. "Tako se ni možno pogajati. Ti ljudje živijo na luni," je dejal Janša.

Ob tem je zavrnil očitke o pomanjkljivem socialnem dialogu in o tem, da naj bi vlada podcenjevala javni sektor. "To govorjenje sindikalnih voditeljev je zgolj propagandno nabijanje v času, ko se skuša povečati konflikt," je poudaril. Javni sektor je po njegovih besedah pomemben, saj omogoča, da družna normalno deluje.

"Porabimo lahko le toliko, kot ustvarimo" A Janša je spomnil, da lahko porabimo le toliko, kot ustvarimo. "Vlada nima svojih sredstev. To so sredstva davkoplačevalcev in tukaj gre za srečanje z realnostjo," je opozoril premier. Velik del Slovenije je to v zadnjih treh letih že spoznal, zdaj pa smo prišli do trenutka, ko začenja to spoznavati tudi javni sektor. "Prekomerna potrošnja zadnjih treh let je bila financirana z zadolževanjem in zdaj prihajajo računi za to zadolževanje - 700 milijonov evrov v letošnjem letu samo za plačilo obresti," je povedal.

"V Sloveniji miselnosti nismo prilagodili novim razmeram" Situacija, v kateri se je danes znašla Slovenija, po oceni Janše sicer ni le posledica slabega dela vlade v prejšnjem mandatu ali nesprejetja strukturnih reform v času gospodarske rasti. "To, kar imamo danes, je tudi posledica širšega dogajanja, torej udarca gospodarske krize, in predvsem dejstva, da v Sloveniji miselnosti nismo prilagodili novim razmeram," meni.

Ukrepe, ki jih predlaga vlada, je treba po oceni Janše zato sprejeti v tej obliki, sicer bodo v naslednjem krogu bistveno ostrejši. Zagotovil je, da ukrepi ne bodo prizadeli le najšibkejšega sloja državljanov, temveč tudi bogate. "Problem Slovenije je, da tako imenovani bogati razred ni tako velik, da bi tukaj lahko dobili vsa tista sredstva, ki jih na drugi strani potrebujemo, da zapremo te škarje," je dejal premier.

Razlika med nadomestilom za čas brezposelnosti in minimalno plačo "najnižja na svetu" Janša je komentiral tudi nekatere konkretne ukrepe. Predvidene spremembe na področju nadomestil za čas brezposelnosti so po njegovih besedah uskladitev dejanskega stanja z možnostmi. Izpostavil je, da je razlika med nadomestilom za čas brezposelnosti in minimalno plačo "najnižja na svetu". Marsikdo se zato vpraša, ali se mu sploh splača delati. Zadeva dolgoročno seveda ni rešljiva tako, da bi znižali nadomestilo, pač pa bodo delali na tem, da bi plače ponovno rasle.

"Dvig davka je poseg v socialno državo" Glede davka na dodano vrednost (DDV) je spomnil, da je to dodatna obdavčitev. "Dvig davka je poseg v socialno državo," je dejal in opozoril, da dvig DDV prizadene vse, najbolj tiste, ki imajo najmanj, vpliva pa tudi na gospodarstvo. Možnost dviga tega davka ostaja skrajna možnost, če varčevalni ukrepi ne bodo v celoti prijeli ali če bomo pri njihovem sprejemanju zamujali, je dejal.

O ukinitvi brezplačnega vrtca za drugega otroka je Janša povedal, da je država leta 2008, ko je bilo to predlagano, to pokrila z lahkoto. Poraba v Sloveniji je bila namreč bistveno manjša kot v prihodnjih letih. Če bi poraba drugod z izjemo sociale ostala na enaki ravni, bi ta pravica lahko ostala, je pojasnil.

Tako pa se je denimo povečevalo zaposlovanje v javnem sektorju. Samo lani, ko je bil proračunski primanjkljaj 6,5-odstoten, je bilo poleg tega za avtorske in svetovalne pogodbe izplačanih 23 milijonov evrov. Ravno zaradi tolikšnega zneska je vlada po besedah premiera potegnila zavoro s prepovedjo sklepanja avtorskih pogodb v javnem sektorju. Predlagani zakon o uravnoteženju javnih financ po njegovih besedah predvideva, da bo v primeru RTV Slovenija o številu in vsebini pogodb odločal programski svet zavoda.