SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Janez Janša: V zadevi Patria je bil zagotovo podkupljen Cekuta

1

termometer

V studiu Planet TV so v oddaji Danes gostili prvaka največje opozicijske stranke in nekdanjega premierja Janeza Janšo. Med drugim je spregovoril o zadevi Patria in korupciji v Sloveniji.

Sodni sistem je očitno najhujša težava slovenske države. Zakaj ga nobeni oblasti do zdaj ni uspelo bistveno izboljšati, mu povrniti ugleda? Tudi vi osebno ste ignorirali pozive sodišča.

Nisem ignoriral pozivov sodišča, to ne drži. Niti v prejšnji državi ne. Sicer pa vlada nima pristojnosti za kakršnokoli vmešavanje v konkretne sodne zadeve, za imenovanje sodnikov, niti za določanje zakonodaje. Zadnje dela državni zbor, sicer je sodna veja oblasti samostojna veja oblasti, neodvisna od preostalih. Njen položaj ureja ustava in v ustavi je težava.

Vendar bi bilo v vseh teh letih s stranko in parlamentom verjetno mogoče kaj storiti.

Bilo bi, če bi imeli 60 glasov. Za reformo sodstva je potrebna ustavna večina. Mi smo to dali v program, pod tem pogojem koalicija ni imela ustavne večine. Pravzaprav nikoli v zgodovini samostojne Slovenije ni bilo ustavne večine, da bi se to vprašanje uredilo. Tako imamo danes z izjemo nekaterih res dobrih neodvisnih sodnikov, ki se trudijo plavati tudi proti toku in soditi pošteno, sodni sistem, ki je karikatura tega.

Z omenjenim ignoriranjem smo mislili predvsem na zadevo Patria, v kateri ste eden od glavnih obtožencev in kot premier večkrat niste prišli na sodišče …

Nisem ignoriral poziva, vedno sem se opravičil in po tem, ko je prebrana obtožnica, obveznost udeležbe na obravnavah ne obstaja.

Razsodba o tej zadevi naj bi bila v Sloveniji znana do sodnih počitnic, v Avstriji je že padla. Tam je bil eden od vaših glavnih soobtožencev Wolfgang Riedl obsojen zaradi podkupovanja v Sloveniji. Kdo je bil podkupljen?

Zagotovo Jure Cekuta, ki je dobil denar in je v postopku, in še nekaj slovenskih državljanov, ki pa niso v postopku. Zanimivo, večina tistih, ki so dobili denar od Riedla ali neposredno, ni v kazenskem postopku.

Govorite o čisto drugih ljudeh, ne o tistih, o katerih poročamo.

Ne. Govorim o ljudeh, ki so v sodnem spisu, iz katerega izhaja, da je Patria tukaj prek Riedla ali neposredno plačevala lobiste, ljudi, ki so zanje delali razne raziskave, PR ipd. Nekateri so dobivali velike vsote, pa niso v postopku.

Pereča težava naše države je tudi korupcija, glede na raziskave smo namreč v samem vrhu podkupljivosti v poslovnem svetu. Vas so prav obtožbe komisije za preprečevanje korupcije stale premierski položaj. Praksa iz drugih evropskih držav je, da politik ob takih obtožbah odstopi. Zakaj vi niste oziroma zakaj, če menite, da niste ravnali napačno, tega niste dokazovali na sodišču?

To dokazujem v tistem delu, kjer je to mogoče. Goran Klemenčič in Rok Praprotnik sta v poročilo zapisala, da je to dokončno. Po zakonu bi osnutek morala poslati sedem dni prej, a ga nista. Se pravi, da sta kršila zakon. Poleg tega ni res, da bi vlada, ki sem jo vodil, padla zaradi protikorupcijskega poročila.

Padla je zato, ker smo z zakonom o slabi banki in zakonom o slovenskem državnem holdingu šli v ozadje moči rdečih monopolov. Grozilo je, da se bo ta moč začela razgrajevati, zato so zrušili koalicijo, mene pa so k odstopu pozvali prej, kot je bilo poročilo objavljeno oziroma preden sem ga sam sploh lahko prebral.

Poleg tega takšne komisije, ki bi jo nekdo kar tako imenoval, in to iz ljudi, med katerimi so se vsaj nekateri že dvajset let ukvarjali z mano kot s političnim nasprotnikom, ne pozna nobena evropska država. Ne Praprotnik ne Klemenčič nista bila izvoljena v parlamentu ali kjerkoli drugje, oba je imenoval nekdanji predsednik republike Danilo Türk.

Omenili ste monopole. Takoj po osamosvojitvi se je začela privatizacija nekdaj ljudskega premoženja. Gospod Janša, v politiki ste od začetka te države in gotovo ste tudi soodgovorni za vzdrževanje teh nastalih monopolov. Ko ste leta 2004 prevzeli oblast, se je začela menjava elit, novo uravnoteženje moči, vendar to uravnoteženje zdaj nima srečnega konca. Katere napake ste takrat storili?

Ni se začela menjava elit. Vlada, ki sem jo vodil v mandatu 2004‒2008, se je ukvarjala z gospodarskim razvojem in vodenjem Evropske unije. Vsak direktor, ki ni bil znova imenovan v nov mandat, je vladi očital, da gre za politične menjave in da se ukvarja z menjavo elit. Mogoče bi se to moralo zgoditi, vendar, kot že rečeno, smo mi izhajali iz svojega programa, v katerem piše, da se mora država umakniti iz gospodarstva. Ni rešitev v tem, da ena vlada nastavlja svoje direktorje v državnem gospodarstvu, druga vlada druge. Rešitev je, da se praktično ukine državna lastnina, da se razen infrastrukture vse privatizira, da dobi realne lastnike in da se vlada s tem ne ukvarja. Slovenija je v teh težavah deloma tudi zaradi tega, ker se to do zdaj ni zgodilo in tudi v našem mandatu sta dve manjši stranki to privatizacijo v zadnjem letu mandata blokirali.

Na zadnjem kongresu stranke ste napovedali razpad rdečih monopolov v prihodnjih dveh letih. Zakaj ravno v dveh? Kaj nas Slovence čaka potem?

Če smo natančni, sem napovedal bankrot rdečih monopolov, ker je denarja zmanjkalo oziroma je bil porabljen tudi tisti denar, ki smo si ga za drage obresti izposodili. Z dvigovanjem davkov, kar je zdaj glavna paradigma gospodarske politike te vlade in vladne koalicije, pa ni mogoče zagnati nove gospodarske rasti, ki bi prinesla več in prek tega napajala tudi zdrave monopole. Ta vlada bo, hočeš nočeš, porezala svoje lastne korenine, če bo hotela Slovenijo izvleči iz krize, ali pa bo hkrati s temi monopoli propadla.

Napake v preteklosti in nezadostno ukrepanje zadnjih teh vlad v boju zoper krizo so Slovenijo pripeljali na rob propada. Kot eno od rešitev za prihodnje generacije politiki omenjate fiskalno pravilo, pri čemer se niste sposobni dogovoriti niti o letnici vpisa. Opozicija vztraja pri letu 2015, koalicija 2017, Virantov kompromis o letu 2016 pa je naletel na gluha ušesa.

Če bi želel biti zelo neposreden, je to zaradi vaših vprašanj. Dokler boste postavljali takšna vprašanja oziroma delali take prispevke, kjer so vsi enako krivi, kjer je politika kriva, potem bo tako. Vsak se bo lahko igral z denarjem davkoplačevalcev, povečeval dolgove in rdeči monopoli bodo cveteli naprej.

Nimamo vsi enakih stališč, treba se je opredeliti. Da bo Slovenija zapisala zlato fiskalno pravilo v ustavo, pomeni, da se zavežemo pred naslednjimi in sedanjo generacijo ter pred svojimi partnerji v Evropi, da ne bomo porabili več, kot ustvarimo. Da ne bomo živeli na račun drugih, ali na račun partnerjev ali na račun svojih otrok. To zavezo je Slovenija dala že zdavnaj, ko smo ratificirali fiskalni pakt. Tisti, ki danes to zavirajo, delajo škodo tej državi in vsakemu posamezniku, ki bo imel nižjo plačo in plačeval višje stroške.

Ali tudi tako radikalno kot npr. v Latviji, kjer je šlo za tretjino krčenja plač, zaposlenih itd.?

Če bomo še naprej odlašali, niti to ne bo dovolj. Težava s tem, da ne narediš nujnih korakov, je, da zamuda prinese še hujše ukrepe. Na primer samo z napačnimi koraki vlade, ko ni najprej končala teh postopkov in ustavne spremembe tako glede referendumov kot glede zlatega fiskalnega pravila, ampak se je najprej zadolževala, nas bo v prihodnjih desetih letih stalo kakšnih 100 milijonov evrov. Minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik pravi, da Evropska komisija ne razume naših težav. Kako vi to komentirate?

EK se ne ukvarja s Cetisom, Cimosom in Primorjem. S tem se res ne ukvarja in to niti ni pomembno. Vidi pa, da Slovenija v štirih letih krize ni naredila nič od tistega, kar smo obljubili. Da je bil korak iz krize, ki je bil narejen lani, ustavljen. Da se Slovenija priključuje državam, ki so že v programu pomoči in ki so mislile, da lahko z višanjem davkov zaženejo gospodarsko rast. To je popolnoma nesmiselno. To je tako, kot če bi v avtomobilu, ki mu že zmanjkuje bencina, da boste lahko peljali hitreje, iztočili iz avta še tisti bencin.

Premierka Alenka Bratušek je dejala: "To zadolževanje je cenejše kot predzadnje zadolževanje. Se pa strinjam in upam, da je bilo zadnje po tako visoki obrestni meri. Če to zadnje naše zadolževanje ocenjujete kot neuspešno, potem vam moram povedati, da je bilo tisto oktobrsko – vaše – zadolževanje še bolj neuspešno." Kdo je torej bolj in dražje zadolžil Slovenijo?

Težava je že to, da se moramo zadolževati, še večja pa ta, da se zadolžujemo, da vračamo obresti za stare dolgove, in da tega sploh ne vlagamo. Žalostno je tudi to, da se je treba v parlamentu prepirati o tem, kdo se je ceneje zadolžil. Vendar glejte, oktobra lani se je Slovenija morala zadolžiti, nekaj zato, da smo pokrili nekaj starih dolgov, bila je brez ukrepov, ki so bili pozneje izpeljani. Finančni trgi so nam zaupali na besedo, zdaj so ti ukrepi izpeljani, morali bi samo še spremeniti ustavo in zapisati fiskalno pravilo, prepovedati referendum o proračunih in bi se lahko bistveno ceneje zadolžili. S pravimi ukrepi in po pravih korakih bi lahko prihranili tako nam kot prihodnji generaciji.

Za konec nekoliko drugačno vprašanje. Po padcu vlade ste se iz aktivne politike umaknili, na volilnem kongresu SDS pa ste dobili plebiscitarno večino. Imate zdaj kaj več časa za družino?

Imam več časa. Lansko leto je bilo izredno naporno, samo tisti, ki to poskusi, lahko razume. Upam, da bodo prihodnja leta, ne glede na to, kaj pride, bolj podobna temu življenju, ki ga živim zdaj, kot tistemu, ki smo ga živeli lani.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin