Irglova: Arhivska novela izenačuje storilce in žrtve, kar je sramotno in nesprejemljivo

Ob tem je poudarila, da bodo naredili vse, "da bi 8. junija na volišča prišlo čim več ljudi in zavrnilo to slabo arhivsko novelo".

Irglova je poudarila, da bodo v kampanjo vložili zelo malo sredstev Prvopodpisana pod referendumsko pobudo je poudarila, da bodo v kampanjo vložili zelo malo sredstev. Večinoma bodo v toku kampanje nadaljevali pogovorne večere. V naslednjih dneh jih bodo predvidoma pripravili med drugim v Cerknem, Ponikvi, Mozirju, Vipavi in Brežicah. Poleg tega se bodo udeležili vseh dogodkov, ki jih bodo pripravljale civilne družbe oziroma zainteresirana javnost.

Irglova je še spomnila, da sta v noveli zakona o arhivskem gradivu nesprejemljivi dve vsebinski določbi, kjer gre po njenih besedah za izenačevanje žrtev in storilcev, kar je "sramotno in nesprejemljivo". Poleg tega pa je zanje sporen tudi postopek anonimizacije, preko katerega se po njenem mnenju onemogoča dostop do arhivskega gradiva.

"Na arhiv je treba paziti, saj gre za narodno identiteto" "Gre za načrtno in zahrbtno zapiranje arhivskega gradiva, zato da ne bi mogli raziskovati zločinskih ravnanj, ki jih je počela nekdanja služba državne varnosti," je poudarila in dodala, da je treba paziti na arhiv, saj gre za narodno identiteto.

Publicist Igor Omerza je pojasnil, da je anonimizacija zelo zamuden tehnični postopek, zanj pa vlada ni predvidela dodatnih sredstev, da bi ta postopek hitreje stekel.

Omerza: Padla je vlada, naj pade še novela Kot je izpostavil, je po njegovem prepričanju arhivska novela uperjena proti dvema raziskovalcema, in sicer proti njemu in Romanu Leljaku. Na to kaže dejstvo, da je vlada omogočila, da se anonimizacijo sicer preskoči, vendar le v kolikor uporabnik arhiva izpolnjuje posebne zahteve. Med drugim je Omerza omenil, da je treba imeti status raziskovalca ali novinarja, kar on ni. "Padla je vlada, naj pade še novela," je še poudaril Omerza.

Minister Grilc ponovno opozoril, da arhivska novela odpira arhive Arhivska novela povečuje dostopnost do arhivskega gradiva. Če je po zdaj veljavnem zakonu prosto dostopnih pet odstotkov gradiva, jih bo po zakonski noveli dostopnih 75 odstotkov, je ob obisku koprskega pokrajinskega arhiva poudaril minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Uroš Grilc. Ministra rezultat referenduma zato pretirano ne skrbi.

Grilc, ki se je v okviru dnevov odprtih arhivov udeležil javnega vodstva po Pokrajinskem arhivu Koper, je pojasnil, da želi s tem izpostaviti dejanski položaj vsakega arhiva. Tako bo obiskal vseh šest pokrajinskih arhivov v državi. S tem želijo na ministrstvu opozoriti tako na pomen arhivov za življenje vsakega posameznika kot tudi na dragocenosti, ki jih hranijo arhivi. "Prepričan sem, da bodo arhivi vsaj v tem delu do referenduma doživeli nekaj več prepoznavnosti," je ocenil.

Novela po ministrovih besedah prinaša številne izboljšave Novela po Grilčevih besedah med drugim prinaša številne izboljšave v zvezi s hranjenjem digitalnega gradiva, osebe zasebnega prava pa razbremenjuje določenih obveznosti glede arhivskega varstva.

Kot je ugotavljal minister, slovenski arhivi hranijo več kot 70.000 tekočih metrov gradiva, a se vsa debata zoži na 403,2 tekoča metra gradiva nekdanje Službe državne varnosti. Novela tu prinaša zelo transparentno ureditev, je prepričan Grilc, saj občutljivo arhivsko gradivo iz polpretekle zgodovine "ni dostopno zgolj po principu privilegirane dostopnosti zgolj nekaterim ustvarjalcem ali bognedaj neki politični opciji, temveč mora biti dostopno vsakemu državljanu".

Odprava vseh stopenj tajnosti gradiva Novela tudi odpravlja vse stopnje tajnosti gradiva. Kot je navedel, je na podlagi obstoječega zakona Sova v dogovoru z Arhivom Republike Slovenije leta 2008 npr. podpisala sporazum o nedostopnosti gradiva do leta 2044.

Na referendumu bodo morali zagovorniki novele prepričati čim več ljudi, da ta odpira arhive. "Na naši strani so dejstva, tako da me pravzaprav ne skrbi pretirano glede rezultata referenduma," je dodal Grilc.