Sobota, 30. 4. 2022, 22.10
1 leto, 11 mesecev
Igor Zorčič v zadnjem intervjuju, preden ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,07
34
Igor Zorčič v novem sklicu državnega zbora vidi krasno priložnost, da se delitve levosredinskih strank presežejo.
"Stranka s skoraj polovico mandatov v DZ si mora še posebej prizadevati za demokratičen način dela in se tudi samoomejevati. Zato se mi zdijo na mestu napovedi, da se bo Robert Golob kljub velikemu številu osvojenih mandatov o sestavi koalicije pogovarjal še z dvema strankama," je o visoki zmagi Gibanja Svoboda povedal odhajajoči predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Spregovoril je tudi o prednostih takšnega rezultata in zakaj je njegova nekdanja stranka SMC ostala praznih rok. O prihodnjih političnih korakih ostaja skrivnosten.
Gospod Zorčič, kaj menite o razpletu parlamentarnih volitev? Vas je izid presenetil?
Izid me ni presenetil s tem, da smo dobili novega zmagovalca. Zagotovo pa me je presenetilo, da je zmagovalec dobil zelo veliko poslanskih mandatov in da so nekatere stranke ostale zunaj parlamenta.
Lahko govorimo o porazu tradicionalnih strank. Ali smo priča zatonu uveljavljenih strank?
Mislim da ne, saj so le uveljavljene stranke, če izvzamemo DeSUS, edine preživele te volitve. Govorimo lahko predvsem o porazu vladajoče politike. Ne samo zaradi raznoraznih ekscesov, ki so se dogajali na družbenih omrežjih in drugod v politiki, temveč tudi zaradi tega, ker so epidemija in z njo povezani ukrepi povzročili stiske pri ljudeh. Verjamem, da si ljudje želijo sprememb, zato so glasovali proti vladajoči koaliciji. Na drugi strani pa je iz rezultata volitev mogoče razbrati, da večinoma niso bili najbolj zadovoljni niti z opozicijo, organizirano okoli KUL.
Pravite, da vas rezultat ni presenetil, pa gre po eni strani kljub temu za presenečenje. Že nekaj zadnjih volitev govorimo o presenečenjih. Mislim na Pozitivno Slovenijo, stranko Mira Cerarja, Listo Marjana Šarca. Čemu pripisujete ta fenomen?
To pripisujem temu, da se volilna kampanja in soočenja vedno znova vrtijo okoli istega vprašanja. Za ali proti aktualni oblasti. Na soočenjih nismo priča spopadu konceptov različnih strank in politik, temveč predvsem temu, ali si želijo volivci obdržati ali zamenjati oblast. Ko je volilno soočenje zreducirano samo na to vprašanje, se potem volivci očitno odločijo za tistega, ki še ni "kompromitiran" z dosedanjim delom. Je povsem nov igralec, ki mu ne moreš za nazaj nič očitati.
Kljub temu je bil Robert Golob v volilni kampanji kompromitiran z dosedanjim delom na svoji poklicni poti.
Časa, morda tudi želje za razpravo v zvezi s tem niti ni bilo. Morda so to volivci vzeli kot del volilne tekme. Težko ocenjujem, kaj je na tem in kaj ne. Več kot očitno je, da za volivce to ni bilo dovolj pomembno vprašanje.
Razmere v državi za veliko državljanov niso rožnate. Prenekaterim ostaja le še upanje na bolje, ki pregovorno umira zadnje. Ali jih zato večina glasuje za novo politiko?
Najprej se moramo vprašati, zakaj imajo ljudje željo po spremembah. Očitno je, da z dosedanjim načinom vladanja niso bili zadovoljni. Verjetno je veliko k temu pripomogla tudi epidemija, čeprav vlada zanjo ni odgovorna. Zagotovo pa je odgovorna za upravljanje z epidemijo in naslavljanjem izzivov, ki jih je ta s seboj prinesla. Ko si državljani zaželijo sprememb, so odprte vse možnosti. Več kot očitno je, da se slovenski volivci pred takšno dilemo pogosto odločijo, da preizkusijo nekaj novega. Tokrat volivci niso bili zadovoljni niti z opozicijo.
Zgodovina nas uči, da so nove stranke prinesle razočaranje volivcev.
Tu se lahko vrnem k vprašanju o zatonu uveljavljenih strank, kar sem že zavrnil. Menim, da stranka dolgoročno potrebuje svoj program kot kompas. Težava vseh dosedanjih novih strank je bila, da niso imele izoblikovanega programa. Imele so sicer izoblikovane predvolilne obljube, a to ni enako programu oziroma ideološki podstati. Zaradi tega se kmalu po prihodu takšnih strank na oblast pojavljajo notranja nesoglasja, odstopi ministrov in poslancev in podobno. Prav pomanjkanje programa je najpogosteje botrovalo razpadu strank.
Torej tudi tokrat takšnega dogajanja ne moremo izključiti?
To bo pokazal čas.
Kdo je po vašem mnenju največji poraženec in kdo zmagovalec volitev?
Čemu pripisujete takšen uspeh stranki Gibanja Svobode, ki je osvojila celo rekordno število poslanskih mandatov?
Rekordno število poslanskih sedežev je tudi rezultat volilnega sistema oziroma tega, da nekatere stranke niso prestopile parlamentarnega praga. Sicer pa uspeh pripisujem temu, da o izidu volitev niso odločala vprašanja, kot je na primer to, kakšna naj bo davčna zakonodaja, koliko bomo vlagali v vojsko, kakšna bo migracijska politika, kako bomo urejali zdravstvo … Kot sem že poudaril, se je odločalo proti obstoječi vladi ali za njo. In volivci, ki so bili proti vladi, so izbrali tisto izmed strank opozicije, ki je po njihovem mnenju najmanj politično obremenjena.
Golob naj bi v vlado povabil tudi predstavnike strank KUL, ki na volitvah niso bili izvoljeni. Ali veste kaj več o tem in kako gledate na takšno potezo?
O tem nisem seznanjen kaj več kot iz medijev. Menim, da je bilo v preteklosti velikokrat zamujeno povezovanje levosredinskih strank, zaradi prevelikih egotripov se to ni zgodilo. Zdaj vidim krasno priložnost, da se te delitve preseže. In da se tudi na podlagi tega volilnega rezultata ustvari stranka, ki bo nekoč uveljavljena.
Čeprav niso dobili podpore volivcev?
SAB in LMŠ sta skupaj prejeli več kot pet odstotkov glasov, kar ni zanemarljiv delež. Za stranke, ki so se znašle tik pod parlamentarnim pragom, še ne pomeni, da jih volivci zavračajo.
S tem torej nimate težav?
Nikakor. Napočil je čas, da se umetne delitve v tem delu političnega prostora presežejo.
Kaj zmaga nove stranke pomeni za demokracijo in strankarski parlamentarizem?
To vprašanje je pomembno pri novih strankah, saj ne vemo, kako bodo ravnale navznoter in kako na zunaj. In če stranka osvoji veliko število mandatov, ji je v roke položena velika odgovornost. Stranka s skoraj polovico mandatov v DZ si mora še posebej prizadevati za demokratičen način dela in se tudi samoomejevati. Zato se mi zdijo na mestu napovedi, da se bo Robert Golob kljub velikemu številu osvojenih mandatov o sestavi koalicije pogovarjal še z dvema strankama.
Ali vam je danes žal, da se vaši stranki Lide ni uspelo dogovoriti z Golobom?
Stranko Lide smo ustanovili prav z namenom povezovanja leve sredine pred volitvami. Obžalujem, da pri drugih ni bilo volje po nikakršnem povezovanju. Tudi pri SAB in LMŠ. Govorim o povezovanju tako imenovanih levosredinskih strank.
Ali po zadnjem referendumu o vodah lahko končno govorimo o prebuditvi civilne družbe? Bi ta vnema lahko postala stalnica?
Tudi če bodo v igri pomembna politična vprašanja?
No, prepričan sem, da je svoboda ljudi daleč na prvem mestu.
Pred letom in pol, ko se je omenjala možnost predčasnih volitev, ste opozarjali na nujnost povezovanja strank leve sredine. To se tudi tokrat ni zgodilo, rezultat zanje pa je katastrofalen. Bi bilo v primeru povezovanja drugače?
Število političnih akterjev bi se zmanjšalo. Politični prostor bi se oblikoval okoli štirih skupin. Dveh na strani tako imenovane levice in dveh na strani tako imenovane desnice. Politični prostor na desni strani bi zavzemale stranke okoli SDS in NSi, na levi pa okoli liberalne sredine in levice, kamor spadata SD in Levica.
To se je pravzaprav pravkar zgodilo.
Tako je. Upam, da bo takšen položaj ostal in da bo to morda neka preizkušnja pred potrebno spremembo volilnega sistema. Dobro pri takšnem volilnem rezultatu je, da lahko v naslednjem mandatu spremenimo volilni sistem. Morda v proporcionalnega ali pa kar v kombiniranega, ki mi je vse bolj všeč. Ta namreč prinaša odločilni vpliv volivca na izbiro kandidata, na drugi strani pa v politični prostor vnaša večjo stabilnost. Takšno stabilnost, kot se nam zdaj obeta zgolj po naključju.
Torej obstaja možnost spremembe volilnega sistema v tem mandatu?
Politične stranke bi glede na volilni rezultat in število osvojenih mandatov morale vztrajati pri spremembi volilnega sistema.
So volivci kaznovali politične konvertite iz nekdanje SMC, ki so si poskušali glavo rešiti prek gibanja Povežimo Slovenijo? Gregorju Periču je na primer uspelo zbrati le 193 glasov, leta 2018 jih je osvojil 797.
V proporcionalnem volilnem sistemu seštevanje in primerjanje glasov ni na mestu, zato bi se temu izognil. Kandidati so namreč zgolj v manjšem deležu zaslužni za dosežen rezultat v primerjavi z doseženim rezultatom svoje stranke.
Kar pa zadeva stranko SMC, je šlo vse narobe takrat, ko je spremenila levosredinsko usmeritev in v upanju po novih volivcih zavila v desno. SMC bi lahko kljub levosredinski usmeritvi ostala v tej vladi in opozarjala na tisto, kar bi morala, ali pa jo zapustila. Rezultat spremembe smeri stranke in imena je bil njen pokop. Poslanke in poslanci so zagotovo odgovorni za usodo SMC oziroma zdaj Konkretno, seveda pa predvsem vodstvo. Stranka je bila z desetimi poslanci pomembna sila na parlamentarnem prizorišču, danes pa je pokopana.
Ste s svojim odstopom iz SMC predvideli takšen razplet?
Iz stranke sem izstopil zato, ker se nisem strinjal z načinom njenega delovanja. Predvidel sem, da stranki z nepremišljeno strategijo na naslednjih volitvah ne more uspeti. Torej, da bo stranka zamenjala svoje volivce iz levih v desne.
Ali torej volivci ne odpuščajo?
Volivci predvsem ne spreminjajo svoje politične orientacije, kot so odločevalci v SMC oziroma Konkretno pričakovali.
Nekateri jo.
Morda, a v omejenih gabaritih.
Dejali ste, da si močno želite, da bi nov sklic državnega zbora vodila ženska. Zakaj?
Ker smo imeli doslej zgolj predsednike. Morda bi bil čas, da tudi s tem pokažemo enakost v družbi.
Bo imel novi predsednik DZ, ko bo v njem namesto devetih strank le pet, kaj lažje delo kot vi?
Verjamem, da bo glede na razdelitev mandatov tokratno predsedovanje lažje kot moje. Bistveno manj bo usklajevanj, interesov in tekmovanja strank, postopki bodo krajši, manj bo predstavitev stališč poslanskih skupin. Napetosti bo najverjetneje manj.
Kam vas bo vodila nadaljnja politična pot? Boste jeseni kandidirali za župana Brežic ali morda celo za predsednika države?
34