SiolNET. Novice Slovenija
6,43

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Pravica do pitne vode v ustavi

"Hvala Cerarju, ker Slovenci odslej ne bodo več žejni"

6,43

termometer

Voda, pitna voda
Foto: Thinkstock

"Že brez zapisa v ustavo je črpanje vode pogojeno z dodelitvijo koncesije. Podjetja, ki črpajo vodo iz podtalnice, morajo najprej dobiti dovoljenje, nato pa plačevati koncesnino," pravi ekonomist Anže Burger. Podporniki zapisa pravice v ustavo nasprotujejo tudi koncesijam in predlagajo ustanovitev javnih podjetij.

Na predlog poslancev SD, ZL in DeSUS ter poslank Mirjam Bon Klanjšček in prvopodpisane Alenke Bratušek, obeh iz poslanske skupine nepovezanih poslancev, je državni zbor danes potrdil vpis pravice do pitne vode v ustavo. S tem je pitna voda postala temeljna človekova pravica.

Od stranke Zavezništva socialno-liberalnih demokratov smo 22. novembra prejeli zahtevo za popravek:
"Na predlog in pobudo poslancev stranke Zavezništvo, s prvopodpisano mag. Alenko Bratušek, ter poslancev SD, ZL in DeSUS je državni zbor danes razpravljal o tem, ali naj pravica do pitne vode postane temeljna človekova pravica. V nadaljevanju je državi zbor pravico do pitne vode v ustavo potrdil."

 

DZ soglasno potrdil vpis pravice do pitne vode v ustavo

Poslanci DZ so danes s 64 glasovi za in nobenim proti potrdili vpis pravice do pitne vode v ustavo. Za sprejem ustavnega zakona je bila potrebna dvotretjinska večina glasov vseh poslancev, torej najmanj 60 glasov. Slovenija s tem poleg Slovaške postaja druga država EU, ki zagotavlja pravico do vode na najvišji ravni.

V skladu z ustavnim zakonom bo v ustavo vnesen nov 70.a člen, ki določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.

V ustavi bo odslej zapisano tudi, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno. (STA)

Kaj pravijo podporniki vpisa pravice do vode v ustavo?

Igor Šoltes, evropski poslanec Zelenih, 18. aprila 2016: "Odloča se o tem, ali želimo v prihodnosti biti še vedno suverena država, ki bo sama odločala o upravljanju velike količine vode ali pa bomo to edinstveno naravno danost in priložnost, ki nam jo je dala narava, zapravili zaradi ugajanja drugim in prepustili prihodnost naših zanamcev v roke zasebnega kapitala."

"Prav se mi zdi, da vodo - tekoče zlato 21. stoletja - zaščitimo na najvišji pravni ravni," meni predsednik vlade Miro Cerar. "Prav se mi zdi, da vodo - tekoče zlato 21. stoletja - zaščitimo na najvišji pravni ravni," meni predsednik vlade Miro Cerar. Foto: Ana Kovač Brane Golubič, predstavnik Civilne iniciative Za Slovenijo in svobodo in nekdanji poslanec PS, 17. junija 2016: "Slovenija bo v prihodnje izvoznica modrega zlata. Postavlja se samo vprašanje, ali bo to izvajala država prek svojih podjetij in prihodke vlagala v razvoj in blaginjo ljudi ali prek zasebnih podjetij, katerih cilj je maksimiziranje dobička za svoje lastnike."

Združena levica, 26. maja 2016: "Na vodo se je v zadnjih desetletjih vse bolj gledalo kot na tržno blago in priča smo velikim pritiskom mednarodnih korporacij po privatizaciji vodnih virov.

Izkušnje držav in mestnih oblasti, kjer so nadzor in izkoriščanje javnih vodovodov prevzela zasebne korporacije, so slabe: cena vode se je zvišala, korporacije niso vlagale v vzdrževanje vodovodne infrastrukture, kakovost pitne vode je padla, medtem ko je dobiček zasebnih korporacij rasel. Pritiskom po privatizaciji vodnih virov smo priča tudi v Sloveniji, zato menimo, da je zapis pravice do vode v ustavo nujnost."

"Mislim, da je to neka poceni politična demagogija. V Sloveniji res ni težav z vodo, dostopom do nje, zlorabo vode od kogarkoli. Res ne vem, zakaj politiki  odpirajo to temo, razen za nabiranje političnih točk. Ne razumem," pravi ekonomist Anže Burger. "Mislim, da je to neka poceni politična demagogija. V Sloveniji res ni težav z vodo, dostopom do nje, zlorabo vode od kogarkoli. Res ne vem, zakaj politiki odpirajo to temo, razen za nabiranje političnih točk. Ne razumem," pravi ekonomist Anže Burger. Foto: Matej Leskovšek

"Poceni politična demagogija"

Ekonomist Anže Burger tega predloga ne razume, saj ugotavlja, da v Sloveniji ni težav z vodo, dostopom do nje ali zlorabo vode od kogarkoli. "Že brez zapisa v ustavo je črpanje vode pogojeno z dodelitvijo koncesije. Podjetja, ki črpajo vodo iz podtalnice, morajo najprej dobiti dovoljenje, nato pa plačevati koncesnino. V primeru pomanjkanja vode bi zaostrili obseg načrpane vode ali pa podražili koncesnino," pojasnjuje.

Prepričan je, da je pitna voda v Sloveniji tako dovolj zavarovana in te pravice ni treba vpisovati v ustavo. Odpiranje te teme zato razume kot nabiranje političnih točk in "poceni politično demagogijo".

Marko Kambič opozarja, da temeljne ustavne človekove pravice ne bo mogoče pogojevati z ekonomsko smotrnostjo. Marko Kambič opozarja, da temeljne ustavne človekove pravice ne bo mogoče pogojevati z ekonomsko smotrnostjo. Foto: Klemen Korenjak Ali pitna voda do zdaj ni bila zaščitena?

Marko Kambič s pravne fakultete v Ljubljani in član strokovne skupine, ki se je za ustavno komisijo državnega zbora ukvarjala s pravico do pitne vode, vpisu pravice sicer ni nasprotoval, je pa poudaril, da ni nujno potreben.

"Glede na obstoječ pravni sistem, bojazni privatizacije vodnih virov tudi brez ustavne spremembe ni. Koncesije pravno ne moremo opredeliti kot privatizacijo vodnega vira," trdi Kambič.

Nasprotno pa pravnik Marko Pavliha s fakultete za pomorstvo in promet meni, da bo pitna voda tako dodatno zavarovana, tudi pred ustavnim in mednarodnimi sodišči. "Javno dobro je zdaj še bolj precizirano. Lahko bi rekli, da je povsem dovolj 72. člen ustave, ki državi nalaga skrb za zdravo življenjsko okolje, in da sem spada vse, vključno s čistim zrakom in vodo. A ko gre za tako pomembno dobrino, kot je pitna voda, je primerno to dobrino še dodatno zavarovati." 

Kambič trdi, da bo pravica zdaj bolj zavarovana le zato, ker bo za njeno spremembo potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.

Novi člen v ustavi se bo glasil:

70.a člen
(pravica do pitne vode)

Vsakdo ima pravico do pitne vode.
Vodni viri so javno dobro v upravljanju države.
Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.
Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

Bodo podjetja odhajala iz Slovenije?

Bi lahko na podlagi nove določbe prišlo do prevelikih posegov države? "Morebitne zlorabe novih določb so odvisne od interpretacije ustavnega sodišča. Vedno pa obstaja tudi bojazen, da izvršna oblast ne bi šla predaleč v domnevni zaščiti tega ustavnega določila," pravi ekonomist.

"Ne vem, kakšen namen bi vlada sploh dosegla, če bi podjetjem začela omejevati dostop do vode. Ta bi se preselila iz Slovenije v bolj ugodne države, kar se že zdaj dogaja. Ne vem, zakaj bi bilo to katerikoli vladi v interesu," se sprašuje Burger.

Blaž Vodopivec, psiholog in finančni analitik:
"To je začetek uresničevanja mokrih sanj slovenske levice o renacionalizaciji gospodarstva"


Na Slovenijo vsako leto pade okrog 20 milijard kubičnih metrov vode. To poznamo kot dež, včasih sneg. Hudobni tujci trenutno preko koncesij črpajo približno 4 milijone kubičnih metrov, kar pomeni petino tisočinke te količine tako majhen delež, da ga povprečen volivec SMC sploh ni sposoben dojeti.

Najprej gozdovi, nato voda. Blaž Vodopivec se sprašuje, ali morda ne sledi še hrana. Najprej gozdovi, nato voda. Blaž Vodopivec se sprašuje, ali morda ne sledi še hrana. Foto: Matej Leskovšek Da je to vodo mogoče na tak ali drugačen način spraviti na trg z višjo dodano vrednostjo, je bilo potrebno vložiti veliko podjetniškega znanja in truda. Plače ima od tega nekaj sto Slovencev, če ne več. Vse to se je Cerar-Židan-Erjavčeva tolpa namenila uničiti.

Pri vpisu vode v ustavo gre torej za čisto socialistično demagogijo in začetek uresničevanja mokrih sanj slovenske levice o renacionalizaciji gospodarstva. Najprej gozdovi, nato voda, sledi najbrž hrana (tudi ta je nujna za življenje, kajneda?).

Skratka, povprečni volivec SMC, če čez 20 let v Sloveniji ne bo več vse pisane ponudbe hrane v lokalih in trgovinah, kot jo poznamo danes, ampak boste kot včasih v državni menzi srebali hladno juho in toplo pivo, to, prosim, pripišite svoji politični neumnosti.

Sicer pa, hvala Cerarju, ker Slovenci odslej ne bodo več žejni.

Komentarji

14

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • max-62 / 17.11.2016. ob 16:14 +6 - 3

    Slovencev pod to vlado res ni veliko žejnih, jih je pa vedno več lačnih in tudi otrok v šoli, kr zmrazi te koliko se v zdravstvu potroši denarja za preplačani material, včeraj žilne opornice, danes rokavice, jutri verjetno še kaj bolj banalnega. Ta vlada si niti žvižgov ne zasluži, tako pokvarjena, oz nesposobna je.

    +6 - 3
  • frajgajst / 17.11.2016. ob 17:26 +2 - 2

    vse zagovornike privatizacije sprašujem ČIGAVA lat je planet zemlja...???je posameznik sam kriv, da se je rodil na ta planet...????????

    +2 - 2
  • fumel / 17.11.2016. ob 21:01 +1 - 1

    Posledica te " soglasne " odločitve bo da bodo cygany dobivali vodo iz vodovoda zastonj vsi drugi pa jo bomo še naprej plačevali.Bolj bo javna toliko dražje.In morda bo celo na karte ali nakaznice.Vsaka socialistična oslarija s tako konča

    +1 - 1
delitve: 40
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin