Četrtek, 25. 1. 2018, 15.30
6 let, 2 meseca
Hribar Milič: S stavko je nastala nepopravljiva moralna škoda #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,68
13
Neposredna škoda gospodarstvu zaradi sredine stavke dela javnega sektorja ni bila velika, meni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Je pa nastala nepopravljiva moralna škoda, saj se je začela valiti kepa, ki jo bo zelo težko ustaviti, stroške zanjo pa bodo nosili zaposleni v gospodarstvu. Vlada medtem še nima ocen, koliko je stavka stala državo.
Po eni strani namreč vlada vztraja, da stavkajočih za čas stavke ni dolžna plačati. Vendar se po drugi strani postavlja vprašanje, kolikšno škodo so zaradi stavke doživeli v gospodarstvu. Stavkali so namreč na upravnih enotah in tudi številnih drugih uradih. Prav tako je na primer delo zastalo v klavnicah, saj so stavkali veterinarji.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar sicer pravi, da je bila stavka toliko vnprej napovedana, da so se v gospdoarstvu temu prilagodili. Prav tako pa so tudi številni stavkajoči ustregli ljudem, ki so morali kaj nujno urediti, je dejal danes v izjavi po seji vlade.
Preberite še:
- Je bila stavka upravičena? SD in SMC se ne strinjata. #video
- Stavka: 30 tisoč zaposlenih zahtevalo višje plače #foto #video
- "Človek se komaj preživlja, kaj da bi lahko živel" #video
- "Če so zvišali zdravnikom, naj tudi nam, ki smo pod minimalno plačo" #video
- "Imam že 35 let delovne dobe, plačo pa dobrih tisoč evrov" #video
- Magistra znanosti s tisoč evri na mesec #video
Po izračunih GZS bi morali za izpolnitev vseh zahtev sindikatov delavcem v gospodarskem sektorju vzeti več kot tisoč evrov na leto.
GZS: Javni sektor ne razmišlja, od kod bo prišel denar za višje plače
Tudi Hribar Milič ni toliko zaskrbljen zaradi morebitne materialne škode. Bolj ga skrbijo prevelika in preambiciozna pričakovanja sindikatov javnega sektorja po višjih plačah. Ob tem pa ne razmišljajo, kje bi država prišla do sredstev, s katerimi bo zahteve poplačala.
Pričakujejo, da bi strošek nosili zaposleni v gospodarstvu. Po njihovih izračunih bi morali za izpolnitev vseh zahtev sindikatov delavcem v gospodarskem sektorju vzeti več kot tisoč evrov na leto. Tudi zato je vzdušje med gospodarstveniki ob dogajanju v javnem sektorju nekje med razočaranjem in ogorčenjem, pravi.
Hribar Milič sicer razume zadovoljstvo nekaterih v javnem sektorju, sploh najslabše plačanih. Zato pa meni, da bi morala vlada javni sektor reorganizirati ter bolje nagrajevati uspešnejše, hkrati pa razmišljati o reorganizaciji števila zaposlenih.
Gospodarstveniki zagovarjajo reorganizacijo javnega sektorja, tudi njegovo racionalizacijo.
"Zahteve javnega sektorja vredne toliko kot gradnja drugega tira"
Na sredino stavka dela javnega sektorja so se odzvali tudi v Klubu slovenskih podjetnikov, kjer poudarjajo, da so skoraj milijardo evrov vredne zahteve sindikatov na letni ravni vredne toliko, kolikor nas bo stala gradnja drugega tira.
In to po njihovem dodatno ponazarja, "kako radikalne in absurdne so tokratne zahteve sindikatov". Tudi oni so tako kot vlada spomnili, da bruto povprečna plača v javnem sektorju od leta 2013 raste bistveno hitreje od bruto povprečne plače v gospodarstvu. zato se jim zdi krivično, da bi se varčevalne ukrepe ukinjalo enostransko, saj v podjetjih še vedno čakajo na ukinitev višje, krizne stopnje DDV, 50-odstotnega najvišjega dohodninskega razreda in zvišane stopnje davka od dohodka pravnih oseb.
13