Sreda, 20. 9. 2017, 4.03
7 let, 1 mesec
Hobotnica vpliva, ki odloča, komu in koliko v slovenskem športu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,98
28
V senci enega od največjih športnih dosežkov v zgodovini samostojne Slovenije, naslova evropskega košarkarskega prvaka, se bije nova bitka za obvladovanje enega od najpomembnejših javnih virov za financiranje športa.
Jutri bodo namreč volitve za svet Fundacije za šport (FŠO), krovno telo organizacije, ki letno slovenskemu športu razdeli okrog deset milijonov evrov denarja.
Padajoči steber financiranja športa
Fundacija je ob ministrstvu, pristojnem za šport, in Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS), neupoštevaje sponzorje, eden od nosilnih stebrov financiranja športa, ki pa se v zadnjih letih močno maje. Največji del denarja dobi od koncesijskih dajatev, ki jih od iger na srečo plačujeta Loterija Slovenije in Športna loterija.
A v FŠO se vsako leto steka manj denarja. Poročali smo že, da igralci vse več denarja vplačajo prek bolj priljubljenih tujih spletnih stavnic (bet-at-home, bwin …), ki ponujajo ugodnejše kvote.
Lani je tako fundacija od obeh loterij prejela le osem milijonov evrov, kar je štiri odstotke manj kot v letu 2015 in najmanj denarja po letu 2006. Razpisala je za deset milijonov evrov sredstev in izbrala 615 projektov. Za primerjavo: prejeli so 1.308 vlog v skupni vrednosti 34,6 milijona evrov, največ za sofinanciranje gradnje športnih objektov.
Preberite še:
Priznajmo si: slovenska košarka je pred bankrotom
Športni klubi se bojujejo za preživetje. Je rešitev privatizacija?
Športu zmanjkuje denarja
Gre za podatek, ki priča o kroničnem pomanjkanju denarja v slovenskem športu.
Na to so vlado oktobra lani z odprtim pismom pozvali predstavniki slovenskih športnih zvez. Podpisala – kot prva – ga je Katja Koren Miklavec, nekdanja vrhunska smučarka in predsednica FŠO, ne pa tudi OKS, največji prejemnik denarja iz fundacije.
Katja Koren Miklavec, nekdaj vrhunska smučarka, danes predsednica sveta Fundacije za šport.
Na nujne spremembe v zakonski ureditvi financiranja športa pa so vlado letos spomladi pozvali tudi direktorji največjih slovenskih podjetij, ki vlagajo v šport. Ti računajo, da bo pot do njih mogoča s prihajajočimi volitvami na OKS, ki naj bi to organizacijo dokončno očistile duha Janeza Kocijančiča in njegove doktrine financiranja športa.
Fundacija za šport je eden od ključnih virov financiranja OKS. Med oktobrom 2014 in septembrom letos je od fundacije skupaj prejel 3,5 milijona evrov. To je enako vsoti denarja, ki so jo skupaj dobili trije naslednji prejemniki: Smučarska zveza Slovenije (2,1 milijona evrov), Nogometna zveza Slovenija (853 tisoč evrov) in Planinska zveza Slovenije (814 tisoč evrov).
To dejstvo daje OKS v sistemu financiranja športa posebno moč.
Preberite še:
Komunist ali liberalec? Stric iz ozadja ali svetovalec? Kdo je Janez Kocijančič?
Namesto športnikom in invalidom 200 tisočakov šefu loterije
Spopad med levimi in desnimi
Prvič, ker se fundacija v boju različnih lobijev za športni denar že nekaj časa kaže kot šibak člen. Ni skrivnost, da si jo OKS že vrsto let želi obvladovati, zato je pred leti lobiral tudi za spremembe zakonodaje, ki bi mu to omogočale.
Edvard Kolar, generalni sekretar OKS, je nedavno prevzel vodenje Športne loterije.
Že pred časom smo poročali o zakulisnih bojih za obvladovanje Športne loterije, ki jo po novem vodi Edvard Kolar, generalni sekretar OKS in nekdanji državni sekretar za šport na pristojnem ministrstvu, ki velja za izbranca nekdanjega dolgoletnega predsednika OKS Janeza Kocijančiča.
Deloma pa so razlogi tudi politični. Koren-Miklavčeva, prva dama FŠO, je namreč članica SDS. Kocijančič, danes častni predsednik OKS, ki ima še vedno velik neformalni vpliv v slovenskem športu, pa je nekdanji predsednik Združene liste Socialnih demokratov (današnje stranke SD). Prezreti ni mogoče niti tega, da bodo svet fundacije na novo imenovali le slabo leto dni pred državnozborskimi volitvami.
OKS deli denar, kriterije pa si določi sam
In drugič, ker OKS, ki ga zdaj vodi Bogdan Gabrovec, denar nato deli naprej: a po kriterijih, ki jih določa sam.
OKS, ki je v zadnjih treh letih iz javnih virov in državnih podjetij skupaj prejel devet milijonov evrov, je namreč edina športna organizacija, ki ji država dovoljuje pripravo pogojev, pravil in kriterijev za registriranje in razvrščanje športnikov v različne kategorije.
Iztok Čop, nekdanji vrhunski veslač, danes pa predsednik strokovnega sveta za tekmovalni šport pri OKS.
Pod zadnji pravilnik sta tako ob Bojanu Rotovniku, predsedniku strokovnega sveta za šport pri ministrstvu, ki ga je leta 2013 imenovala vlada, podpisana še Bogdan Gabrovec in Iztok Čop, nekdanji vrhunski veslač, danes pa predsednik strokovnega sveta za tekmovalni šport pri OKS.
Tudi zato so kriteriji, po katerih se športnika razvršča v razrede, od česar je odvisna tudi višina finančnih sredstev, do katerih so upravičeni, pisani na roko manjšim športnim zvezam in panogam.
Vsakomur nekaj, v zameno pa glasovi
Tako so ogledalo dolgoletne doktrine vrha OKS, ki mu domala neskončno razprševanje finančnih virov za številne športe, zavito v celofan skrbi za "male", omogoča tudi trgovanje z glasovi ob vsakokratnih volitvah. Na teh so manjše zveze v zameno za pravico do odločanja in "drobiž" pripravljene glasovati za "pravega kandidata".
Omenjena doktrina je vidna tudi v dosedanji sestavi sveta fundacije, kjer imajo največ glasov (štiri od sedemnajstih) predstavniki individualnih športnih panog, olimpijski moštveni športi pa jih imajo enako število kot zveze, ki delujejo na področju rekreacije (dva). Več o tem v okvirju.
Kriteriji, ki so bili v zadnji različici sprejeti aprila letos, športnike razvrščajo v več razredov. Vrhunski športniki so razdeljeni v tri:
- olimpijski razred, v katerem je lahko športnik eno olimpijsko obdobje, torej štiri leta,
- svetovni razred, ki traja od dve do štiri leta, kar je odvisno od dosežkov,
- mednarodni razred (od enega do dveh let).
Že hiter pogled dokazuje, da se je v naštete razrede precej težje prebiti članom reprezentanc v najbolj priljubljenih moštvenih športih kot športnikom v nekaterih manjših in medijsko manj odmevnih panogah.
Težave bi imel tudi Cristiano Ronaldo
Slovenski nogometaši tako trenutno nimajo realne možnosti, da bi bili kdaj uvrščeni v kategorijo olimpijskega ali vsaj svetovnega razreda. Za kaj takega bi se morali ali na evropskem prvenstvu uvrstiti med 16 najboljših ali na svetovnem prvenstvu končati med 16. in 24. mestom.
Eden najboljših nogometašev na svetu Cristiano Ronaldo bi se v olimpijski razred uspel prebiti šele po 14 letih kariere.
Preostane jim še tretja ena možnost: da se s svojim klubom uvrstijo med osem v ligi prvakov. To je letos med slovenskimi nogometaši uspelo le Janu Oblaku.
S kriteriji, ki veljajo v Sloveniji, bi imeli veliko težav tudi številni vrhunski nogometaši. Cristianu Ronaldu bi se tako v olimpijski razred uspelo prebiti šele po 14 letih kariere - z lansko zmago na evropskem prvenstvu v Franciji. Zlatan Ibrahimović in Luka Modrić letvice OKS za olimpijski razred v karieri še nista dosegla.
Brez svetovnega razreda pa bi ostal prvi strelec Premier League Harry Kane, saj se Angliji lani ni uspelo uvrstiti med najboljših devet evropskih reprezentanc, njegov Tottenham pa je izpadel že v skupinskem delu lige prvakov.
Kdo bi bedel nad fundacijo? In koga predstavljajo?
Večina članov sveta se poteguje za nov petletni mandat.
Tako ponovno kandidirajo Iztok Čop, Daniel Knaus, Martin Steiner, Bojan Bučar, Lovrencij Galuf, Marko Hočevar, Hasan Ibrić, Andrej Jelenc, Franc Očko, Aleš Remih in Gregor Krušič.
Poslavljajo se zgolj Matej Avanzo, ki je lani zapustil košarkarsko zvezo, rekrativec Aleš Luci in nekdanji vrhunski košarkar Tomislav Tiringer.
Med bolj znanimi kandidati za pomemben položaj v fundaciji za šport so alpinist Tomo Česen, odvetnica in nekdanja direktorica Smučarske zveze Slovenije Barbara Kürner Čad, nekdanja selektorka rokometne reprezentance Marta Bon, nekdanji hokejist Dejan Kontrec, odvetnica Nataša Pirc Musar, član strokovnega sveta Športne unije Slovenije Gregor Pečovnik, nekdanji direktor fundacije Drago Balent, ki je v obdobju zadnje Janševe vlade vodil direktorat za šport.
Svet fundacije ima 17 članov. 16 jih imenuje državni zbor, enega pa vlada. Od teh 16 jih 10 predlagajo nacionalne športne zveze: štiri iz olimpijskih individualnih športov, po dva pa zveze iz moštvenih športov, zveze s področja rekreacije in zveze iz športov, ki niso v rednem olimpijskem programu. Še dva kandidata predlagajo občinske športne zveze, po enega pa športniki in športni trenerji. Po en sedež pripada tudi združenju in skupnosti občin.
Za Dragića enaki kriteriji kot za curling
Pri tem je mogoče opaziti, da si pisci pravilnika z nogometom niso ravno na "ti". Med kriteriji namreč navajajo tudi "Uefa Europa League", ki jo napačno prevajajo kot "Pokal pokalnih prvakov" - nekdanje tekmovanje, ki ga je Evropska nogometna zveza (UEFA) ukinila že davnega leta 1999.
Podobna zgodba so košarkarji in rokometaši. Košarkarji zmagovite ekipe iz Carigrada in rokometni junaki iz Pariza bodo prvi, ki bodo zadostili kriterijem za uvrstitvi v olimpijski razred, saj ta zahteva medaljo na olimpijskih igrah, svetovnem ali evropskem prvenstvu.
Zanimivo je, da je kriterij za posamezne razrede v celoti enak pri nekaterih manj priljubljenih in manj znanih športih, kjer je konkurence v boju za vrhunske dosežke precej manj. Na primer pri curlingu in turnem smučanju.
Spodnja meja: osem tekmovalcev
Spodnjo mejo za tekmovanja so pri OKS postavili zelo nizko. Tekmovalcu tako priznajo dosežek, če na mednarodni tekmi sodeluje najmanj osem posameznikov iz šestih držav, pri čemer jo morajo najmanj štirje tekmovanje tudi končati.
Četudi je mogoče morda še razumeti, da je eden od motivov za takšen način financiranja tudi preživetje športov, ki ne morejo dobiti denarja na trgu, gre za logiko, ki pade v vodo pri športih, ki so se znašli v vmesnem praznem prostoru.
Najboljša primera sta plavanje in atletika. Oba sta med najbolj priljubljenimi športi v Sloveniji, a trenutno zaradi različnih razlogov – menjave generacij (atletika) ali odhodov najboljših v ZDA (plavanje) – (še) ne ustvarjata vrhunskih rezultatov. To jima zmanjšuje možnosti za financiranje na trgu, saj imajo sponzorji radi le spektakle in vrhunske dosežke.
Kdo bo pomagal atletom in plavalcem
V takšnih trenutkih bi potrebovali pomoč sistema, a te ni. Fundacija je na primer lani Atletski zvezi Slovenije (AZS) dodelila 700 tisoč evrov, kar je trikrat manj od denarja, ki ga je prejela smučarska zveza. Planinska zveza Slovenije (PZS), ki jo vodi Bojan Rotovnik, sicer predsednik strokovnega sveta za šport, je recimo prejela 100.000 evrov več od AZS.
Slovenska rokometna reprezentanca na lanskih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru.
Od OKS pa sta atletska in plavalna zveza, ki so ji sponzorji lani namenili manj kot šest tisočakov sredstev, skupaj prejeli dobrih sto tisoč evrov, kar je za 13 tisoč evrov manj od vsote, ki jo je prejela smučarska zveza Slovenije.
Za primerjavo: košarkarska zveza je lani od OKS dobila devet tisoč evrov.
Fundaciji že zmanjkalo denarja, OKS pa gre zelo dobro
Fundacija za šport je vrzel med prihodki od koncesijskih dajatev in odhodki za sofinanciranje programov v manjši meri zapolnila z višjimi dividendami Loterije Slovenije, ki jih je bilo za nekaj manj kot pol milijona evrov.
Kljub temu je FŠO zmanjkalo denarja. Konec leta so imeli namreč na računih vsega 153 evrov, za poplačilo obveznosti pa so morali razvezati bančni depozit v vrednosti nekaj sto tisoč evrov.
Precej bolje gre OKS. Lani je od sponzorjev dobil 1,8 milijona evrov prilivov, od Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) približno milijon evrov, država pa mu je na podlagi letnega programa za šport podelila še 800 tisoč evrov.
Za stroške različnih projektov so lani v OKS namenili 4,8 milijona evrov, ob skoraj sedmih milijonih evrov prihodkov pa je organizacija ustvarila 23 tisoč evrov presežka nad prihodki. 825 tisoč evrov so lani namenili za štipendije in nagrade športnikom, 482 tisoč evrov pa za dotacije, kar je približno 250 tisoč evrov manj kot leta 2014.
Delež v Športni loteriji, ki ga v OKS vrednotijo na skromnih štiri tisoč evrov, jim je lani prinesel 370 tisoč evrov dividend.
Kam je šel denar za šport
Z državnim denarjem ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je bilo v letih 1994 do 2015 razdeljenih 140 milijonov evrov za obnovo in gradnjo športne infrastrukture. Največ denarja je šlo za to v letih 2008, 2009 in 2010.
- Veslaški center Bled (2008–2010): 3,4 milijona evrov
- Športno-rekreacijski center Pokljuka (2008–2009): 6,5 milijona evrov
- Športna dvorana Kidričevo (2009–2011): dva milijona evrov
Nordijski center Planica
- Stadion Stožice (2010): 9,3 milijona evrov
- Gimnastični center Cerar-Pegan-Petkovšek (2015): šest milijonov evrov
- Športni park Ljutomer (2009–2010): 314 tisoč evrov
- Športno-turistični center Ljudski vrt (2006–2007, 2010–2011): šest milijonov evrov
- Kajakaški center Solkan (2004–2005): 454 tisoč evrov
- Športna dvorana Podčetrtek (2009–2010): 1,5 milijona evrov
- Ptujsko jezero (2007): 770 tisoč evrov
- Športno-rekreacijski center Ravne (2009–2011): 718 tisoč evrov
- Zimski bazen Ruše (2006–2007): 626 tisoč evrov
- Hipodrom in golf Lipica (2005–2007): 804 tisoč evrov
- Smučarskotekaški center Rogla (2008–2011): 3,2 milijona evrov
- Športni center Planica (2004–2007): 3,1 milijona evrov
- Nordijski center Planica (2008–2015): 41 milijonov evrov
28