Golob: Slovenija lahko vodi prizadevanja za zaščito Sredozemskega morja

Premier Robert Golob je poudaril, da se ne pogovarjajo o ukrepih za oddaljeno prihodnost, ampak so spričo vseprisotnosti podnebnih sprememb nujni takojšnji ukrepi. Regionalne rešitve, kot so tiste v okviru Barcelonske konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja, po njegovih besedah kažejo pot tudi za globalno podnebno konferenco COP28 v Dubaju.

Poleg tega si Slovenija kot ena od pionirjev na področju vodne diplomacije želi izkoristiti tudi svoj mandat nestalne članice Varnostnega sveta ZN za to, da svetu predstavi svoje izkušnje in rešitve ter tako prispeva k sprejetju boljših odločitev za vse. Prizadevanja za zaščito Sredozemskega morja želi združiti tudi s sodelovanjem v podonavski makroregiji, je še povedal predsednik vlade.

Namestnica izvršne direktorice Programa ZN za okolje (Unep) Elizabeth Maruma Mrema je poudarila, da je Barcelonska konvencija nastala veliko pred drugimi mednarodnimi organizacijami za boj proti podnebnim spremembam. Postavila jo je za vzor, na primer pri sprejemanju globalnega dogovora o omejitvi onesnaževanja s plastiko.

Namestnica izvršne direktorice Programa ZN za okolje (Unep) Elizabeth Maruma Mrema je pozvala k uresničitvi cilja, da bi do leta 2030 zavarovali 30 odstotkov Sredozemskega morja. Foto: Matic Prevc/STA Med uspehi konvencije je izpostavila dogovor, na podlagi katerega je mednarodna pomorska organizacija IMO omejila izpuste žveplovega dioksida iz ladij v celotnem Sredozemlju. To odločitev je Golob označil za zgodovinsko.

Mrema je pozdravila tudi nedavno vzpostavitev novih zavarovanih morskih območij, predvsem v Alžiriji, Libiji in Albaniji. Pozvala je k uresničitvi cilja, da bi do leta 2030 zavarovali 30 odstotkov Sredozemskega morja.

Poročilo o stanju okolja v Sredozemlju, ki so ga predstavili v Portorožu, je svarilo državam, da morajo na področju varovanja okolja narediti več, meni Mrema. Države je pozvala, naj ustavijo dejavnosti, ki ogrožajo pestrost življenja v morju. Zavzela se je tudi za uresničitev mednarodnih dogovorov o kemikalijah in za konec subvencioniranja škodljivih industrijskih panog.

Poudarjajo zavezujoče sklepe

Zasedanje v Portorožu po besedah vodje direktorata za vode Gregorja Umeka ni kot druga srečanja o podnebju, kjer je slišati samo lepe besede, ampak prinaša konkretne pravno zavezujoče sklepe o omejitvah izpustov žvepla in gradnje v stometrskem obalnem pasu ter širitvi zavarovanih morskih območij v Sredozemlju.

Konvencija o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja oziroma Barcelonska konvencija je pravno zavezujoča mednarodna pogodba, to velja tudi za sklepe o njenem izvajanju, sprejete na zasedanjih pogodbenic, je poudaril Umek.

Med ključnimi dosežki zasedanja v Portorožu je izpostavil ustanovitev regionalnega centra za podnebne spremembe v Turčiji in predpise o izpustih žvepla v pomorskem prometu. Kot je pojasnil, bodo izpuste merili, v regionalnih centrih bodo spremljali podatke, ki jih bodo nato preverjali na dvoletni ravni. Države, ki ciljev ne bodo dosegle, bodo morale to obrazložiti oziroma bodo pravno odgovorne.

Nacionalni koordinator za Barcelonsko konvencijo Mitja Bricelj je odločitev o omejitvi izpustov žvepla primerjal z opustitvijo uporabe osvinčenega bencina pred tremi desetletji. Ladje bodo morale po določenem prehodnem obdobju zmanjšati izpuste na petino zdaj dovoljenih.

Kot je dejal Bricelj, zdaj dihamo petkrat bolj onesnažen zrak, kot bi ga glede na standarde, ki v svetu že veljajo, v Sredozemlju pa še ne. Ladje izjemno obremenjujejo lokalno okolje in poročila kažejo na povečano pogostost obolenj dihal ter s tem povezane smrtnosti v pristaniških mestih. Tudi v Koper ladje še plovejo na umazano gorivo, je dejal.

Slovenija je pred dvema letoma sodelovala na zasedanju Barcelonske konvencije v Antalyji v Turčiji v vlogi predsedujoče EU in dobila je nalogo, da v regiji najde konsenz za uveljavitev standardov glede izpustov žvepla, ki so jih določili Združeni narodi, je pojasnil Bricelj. Na podlagi doseženega soglasja je mednarodna pomorska organizacija IMO julija lani razglasila Sredozemlje za območje s kontroliranimi izpusti žvepla. To bo stopilo v veljavo 1. maja 2025, je še pojasnil.

Odločitev ima še dodaten pomen, ker bodo strožji predpisi veljali za vse ladje, ki bodo šle skozi Sueški prekop, tudi tiste, ki bodo nadaljevale plovbo v Atlantski ocean, je opozoril.

Okoljsko poročilo, ki so ga predstavili v Portorožu, je pokazalo, da je Sredozemlje vroča točka, ki so jo podnebne spremembe zelo prizadele, je dejal Umek. Kriza v Sredozemlju je trojna, poleg podnebnih sprememb je tu onesnaževanje in zmanjševanje biodiverzitete. Povezovanje pogodbenic konvencije naj bi pripomoglo k zmanjševanju vnosa plastike v morje.

Med sklepi je tudi omejitev oziroma v nekaterih primerih prepoved ulova nekaterih vrst rib hrustančnic. Kot je povedal Umek, so bila pogajanja o tem zelo težavna zaradi gospodarskih interesov nekaterih držav glede ribištva, predvsem v Severni Afriki. Teh rib je na jugu Sredozemlja še veliko, na severu pa manj. Na koncu so se dogovorili, da je treba gledati celoto.

Slovenija se je posebej zavzela za povezavo kopenskega in morskega prostorskega načrtovanja oziroma za povezovanje t. i. zelenih koridorjev z modrimi. Kot je dejal Umek, država vleče naprej z zgledom, saj je kot prva sprejela pomorski prostorski načrt.

Kot je pojasnil Bricelj, Slovenija poskuša doseči na primer to, da bi se tune in druge ogrožene vrste rib vrnile v Tržaški zaliv, zato si želi, da bi se slovenskim modrim koridorjem pridružili tudi Hrvaška in Italija. Ovira sta izključni ekonomski coni, ki sta jih v Jadranskem morju razglasili Hrvaška in Italija, je dodal.

Pomembna je tudi povezava Sredozemlja in Podonavja, saj se onesnaženje rek občuti tudi v morju. Povezovanje držav omogoča učinkovito izmenjavo informacij, je dejal Umek.