"Farmacevtske družbe imajo pristranske interese"

Na opozorila so se odzvali v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Vodja oddelka za zdravila na ZZZS-ju Jurij Fürst je dejal, da imajo predstavniki farmacevtske industrije legalne, vendar "a priori pristranske interese". Skupščina ZZZS je 3. aprila potrdila predlog pravilnika o razvrščanju zdravil na listo, ki uvaja terapevtske skupine zdravil in njihove najvišje priznane vrednosti. Letno bi lahko pri posameznih skupinah zdravil na ta račun privarčevali do 10 odstotkov, sistem pa bi lahko zaživel sredi julija. Terapevtska skupina zdravil je skupina, ki vključuje vsa zdravila z enako terapevtsko indikacijo. To torej niso medsebojno zamenljiva zdravila z enako aktivno učinkovino, pač pa so si med seboj le podobna, saj so namenjena zdravljenju iste bolezni. Za vsako skupino zdravil z isto terapevtsko indikacijo se bo določila najvišja cena, ki jo bo krila zdravstvena blagajna. Na ZZZS ob tem ne pričakujejo, da bi morali bolniki doplačevati za svoja zdravila, pač pa da bo farmacevtska industrija znižala cene zdravil. Najvišje priznane vrednosti, ki jih bo zdravstvena blagajna priznavala za zdravila, so po njegovih besedah namreč razumne in niso ekstremno nizke. To pa je očitno zmotilo predstavnike farmacevtskih družb. V Mednarodnem forumu znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb so v današnjem pismu ZZZS in ministrstvu za zdravje opozorili, da bi neustrezni ukrepi na področju zdravil med drugim lahko povzročili poslabšanje dostopnosti zdravil, povečano tveganje za bolnike, neustrezen in zmanjšani nadzor, na dolgi rok pa povečanje izdatkov v zdravstvenem sistemu. Vodja oddelka za zdravila na ZZZS Jurij Fürst je o teh navedbah za STA dejal, da nasprotovanje predstavnikov farmacevtskih družb traja že mesece in je tudi legitimno, hkrati pa povsem razumljivo. Opozoril je namreč, da imajo prav te družbe "a priori pristranske interese". To je po njegovih besedah podobno, kot na primer davčni zavezanci danes nasprotujejo javni objavi njihovih davčnih dolgov. Če je sistem zasnovan tako, da zmanjšuje dobičke farmacevtske industrije, ker so primerljiva zdravila danes v več primerih preplačana, je pač njihovo nasprotovanje razumljivo, je dejal. Iz navedenih razlogov njihovih pripomb tudi ni mogoče jemati povsem resno ali jih obravnavati kot zelo verodostojnega partnerja v sistemu. "Kateri direktor bi pa ostal na svojem položaju, če bi rekel, da je ta sistem dober za javnost," se sprašuje Fürst. Sistem referenčnih cen znotraj terapevtskih skupin zdravil sicer ni idealen, je pa v času, ko denarja primanjkuje, pač ena najprimernejših možnosti, je še poudaril.