Fakulteta od študentov terja 18 tisočakov

Fakulteta, ki ima svoje prostore v Celju, od študentov zahteva domnevno preveč izplačana sredstva, ki so jih prejeli za lansko sodelovanje v projektih Po kreativni poti do znanja in Študentski inovativni projekti za družbeno korist.

Dekanja Fošnerjeva, ki je položaj prevzela aprila letos, priznava, da so bila previsoka izplačila napaka fakultete, a poudarja, da ni pravne podlage, da bi študenti lahko ta denar obdržali. "Pri izplačilih se je zgodila človeška napaka, najprej s strani strokovne sodelavke fakultete, napaka je bila spregledana tudi pri preostalih nadrejenih. Za napako se je fakulteta študentom večkrat javno opravičila. Za storjeno napako nam je resnično žal. Žal pa je treba poudariti, da bodo študenti preveč izplačane zneske morali vrniti, saj ni pravne podlage za izplačila, ki so jih prejeli," je povedala za STA.

Študentom, ki denarja še niso vrnili, je fakulteta sredi julija po poročanju časnika Večer poslala opomin pred tožbo.

Študentom ponudili možnost obročnega vračila

Dekanja pravi, da jim drugega ne preostane. "Ker je bil posameznim študentom, ki so sodelovali v projektih, napačno in brez pravne podlage izplačan previsok znesek plačila za njihovo delo, je Univerza v Mariboru dolžna izterjati preplačane zneske, če jih študenti ne bodo vrnili prostovoljno," je povedala. Po njenem pojasnilu so študentom ponudili možnost obročnega vračila do decembra 2022.

Po njenih besedah je treba zagotoviti enakopravno obravnavo vseh študentov v Sloveniji, ki so sodelovali pri navedenih projektih. "Če bi posamezni študenti lahko obdržali preplačane zneske, bi bili neenakopravno obravnavani študenti, ki so prejeli plačilo v višini, kot jim je pripadala," je dejala. Po njenih navedbah je sodna pot zadnja rešitev.

"Univerza v Mariboru si še vedno prizadeva za sporazumno rešitev, saj ne želi sprožati sodnih postopkov, v kar bo prisiljena, če ne bo prostovoljnega vračila preplačanih zneskov. Nihče namreč ne more obdržati tega, kar je prejel brez pravne podlage, zlasti če gre za javna sredstva," je povedala Fošnerjeva.

Študentom grozijo s tožbo, nekateri so denar že vrnili

V sindikatu Mladi plus pa so ogorčeni. "Po pregledu dokumentacije je popolnoma jasno, da mladi niso zakrivili nič napačnega, da gre za napako fakultete in da vse podpisane pogodbe, sporazumi in dokumentacija kažejo, da mladim ni treba vračati plačila," so zapisali.

Na novinarski konferenci pa je predsednica sindikata Tea Jarc pojasnila, da so bili študenti dogovorjeni za plačilo za delo v projektih v znesku devet evrov bruto na uro. Vendar pa so februarja letos prejeli poziv fakultete k vračilu preplačanih sredstev. Mladim naj bi fakulteta celo očitala, da so vedeli za napako, torej za preplačilo, a da o tem namenoma niso obvestili fakultete.

V sindikatu so bili seznanjeni, da se je zgodila napaka pri obračunu zaradi napačnega tolmačenja postavke, saj je šlo pri znesku devetih evrov za bruto bruto znesek. A kot je poudarila Jarčeva, so študenti utemeljeno sklepali, da gre za bruto znesek, tudi iz pogodb nikjer ne izhaja, da bi šlo za bruto bruto znesek. Ne nazadnje je ob izplačilu v skladu s tem ravnala tudi fakulteta, je opomnila Jarčeva.

Skupno naj bi se to zgodilo pri 46 študentkah in študentih, tistim, ki zneska niso vrnili, pa je fakulteta zagrozila celo s tožbo. S tem po besedah Jarčeve na študente pritiska ne le zaradi sredstev, temveč tudi zaradi nadaljevanja njihovega študija.

Sindikat v tem trenutku zastopa 18 študentk in študentov, v primeru tožbe pa jim bo zagotovil brezplačno pravno pomoč, je še zagotovila Jarčeva.

Na novinarski konferenci sta vsak svojo izkušnjo predstavila tudi študentka in študent, vsak od njiju naj bi fakulteti dolgoval po okoli 350 evrov. Poudarila sta, da se v primeru neplačila zlasti bojita, da bi jima fakulteta v primeru neplačila oteževala njuno študijsko prihodnost. Ravno iz tega razloga, ne pa zato, ker bi s tem priznavali svojo napako, so nekateri študenti denar vrnili, je še dodala predsednica sindikata.