Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
13. 8. 2015,
13.16

Osveženo pred

7 let, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Ernest Petrič vlada

Četrtek, 13. 8. 2015, 13.16

7 let, 12 mesecev

Ernest Petrič: Želimo le pošteno odločitev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
To je dobro sporočilo. Je verodostojno in bo dobro sprejeto v širši mednarodni javnosti, je glede odločitve vlade v zvezi z imenovanjem arbitra prepričan strokovnjak za mednarodno pravo Ernest Petrič.

Vlada je sprejela odločitev – imenovanje slovenskega arbitra v postopku arbitraže bo prepustila predsedniku arbitražnega sodišča.

O tej odločitvi in o tem, kaj čaka novega arbitra, smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom in strokovnjakom za mednarodno pravo Ernestom Petričem, ki so ga omenjali tudi kot morebitnega kandidata za arbitra.

Kakšen je sploh postopek odločanja in kako se bo v našem primeru nadaljeval? Arbiter si ob študiju memorandumov z obeh strani, problematike in prejšnje prakse sodišč v podobnih zadevah oblikuje svoje mnenje. Nacionalni arbiter še posebej pogleda tisto, kar je predlagala država, ki ga je imenovala. Je delno v posebnem položaju, ker mora kakšno stvar iz navedb države tudi pojasniti (kar pa seveda ne pomeni, da se posvetuje z nacionalnimi agenti). Arbitri o zadevi seveda razpravljajo in poskušajo najti čim bolj soglasno odločitev, čeprav zadoščajo že trije glasovi. V tem postopku je na koncu izdano samo skupno mnenje, ločenih mnenj ni.

Kakšno sporočilo je mednarodni javnosti dala Slovenija, ker je odločitev o izbiri novega arbitra prepustila predsedniku arbitražnega sodišča? Ta poteza pomeni, da Slovenija želi, da to sodišče dela naprej, da se je celo pripravljena odpovedati temu, da sama imenuje arbitra, samo zato, da bo sodišče resnično čim bolj neodvisno. Ne da povzročimo novo debato, ali je ta, ki smo ga imenovali, dovolj neodvisen. Želimo imeti le pošteno odločitev. To je dobro sporočilo. Je verodostojno in bo dobro sprejeto v širši mednarodni javnosti.

Zakaj vi niste prevzeli vloge arbitra? Tudi jaz bi bil lahko sporen. Bil sem sodnik poročevalec, ko smo o tem odločali na ustavnem sodišču, večkrat sem se tudi oglašal v zvezi s temo. Zdaj so zaradi tega škandala okoliščine postale nenormalne. Če bi bile normalne, bi to vlogo rade volje sprejel, ampak niso.

Pred nekaj leti sem bil to pripravljen sprejeti, a sem bil grdo izigran – in menda prestar. Morda bi bil za koga zdaj premlad.

Zakaj vztrajati pri arbitraži, če Hrvaška odločitve morda ne bo upoštevala? Ne glede na to upam, da odločitev arbitraže bo in da bo imela svojo težo za poznejša dogajanja. Zato je pomembno, da delo tega sodišča ohranimo, to pa najlažje storimo tako, da ga branimo in poskušamo zagotavljati, da bo čim bolj neodvisno. To, da se je vlada odločila, kot se je, pripomore k vtisu neodvisnosti arbitraže in tudi k naši verodostojnosti.

Hrvaška že v več primerih ni spoštovala meddržavnih sporazumov. Kakšne možnosti ima glede tega Slovenija? Običajno vsak sporazum določa, kako se bodo reševali spori glede njegovega izvrševanja. Ko se pojavi spor, je seveda stvar politične odločitve države, da sproži določila o reševanju sporov iz sporazuma. Lahko pa pod določenimi pogoji uporabi tudi druga sredstva mirnega reševanja sporov – od pogajanj do predložitve spora kaki mednarodni organizaciji, če sta obe državi članici, ali pa mednarodnemu sodišču.

Ne spreglejte