Erjavec: Pričakujem razpravo o dvigu DDV

To so ocene predsednika DeSUS-a Karla Erjavca pred današnjo sejo vlade, ki med drugim nadaljuje proračunsko razpravo. Zunanji minister se ne strinja s predsednikom SD Igorjem Lukšičem, da je zaostrovanje vprašanja Ljubljanske banke nepotrebno. Erjavec je v intervjuju za Planet Siol.net še izrazil prepričanje, da se bo podpora njegovi stranki dvigovala. V javnosti se znova obnavljajo razprave o dvigu DDV. Je ta korak potreben? Mislim, da bo DDV treba dvigniti, vprašanje je le, ali že leta 2013 ali morda leta 2014. Glede na stanje v bančnem sistemu mislim, da bi vlada s tem ukrepom pridobila tudi čas, da prihodkovno stran proračuna okrepi z gospodarskimi ukrepi. Minister Šušteršič dvigu ni naklonjen. On temu ni naklonjen ves čas, a morali bomo doseči tiste cilje, ki smo se jim zavezali. Javnofinančni primanjkljaj moramo zmanjšati pod tri odstotke, treba bo doseči gospodarsko rast. Ne predstavljam si, da bi lahko dvignili druge davke, možnost vidim samo pri DDV. Razpravo o dvigu DDV pričakujete že na današnji seji? Da, to bo stvar današnje razprave in tudi razprave v naslednjih tednih, ko bomo zapirali proračune za leti 2013 in 2014. Res pa je, da so znotraj koalicije glede tega vprašanja različna gledanja. Mislim, da tudi SLS ni preveč navdušen nad tem. Treba je dati številke na mizo in videti, kateri ukrepi so tisti, ki so najbolj primerni, da ne bi spet preveč prizadeli tiste, ki so socialno najbolj šibki. Prejšnji teden ste omenjali oblikovanje nove koalicije. Razumeti vas je bilo, da ste odprti za takšne pogovore. Kakšno so razmere danes? Po sestanku parlamentarnih strank prejšnji teden je zanimanje opozicije za to splahnelo. Res pa je, da je na tistem sestanku prišlo do preobrata zlasti po tem, ko je minister za finance predstavil številke in so se predsedniki parlamentarnih strank soočili z dejansko finančno situacijo. Še vedno menim, da bi bile predčasne volitve najslabša rešitev v primeru padca te vlade. Izgubili bi nekaj mesecev, leto bi se zaključilo, nihče ne bi skrbel za javne finance, verjetno bi se še dodatno zadolževali, finančna slika bi bila še slabša. V takšnih razmerah ne bi mogli pričakovati, da bi lahko gospodarstvo zadihalo, ker bi banke ostale v krču. Zaradi tega je moja ocena, da bi bilo ob padcu te vlade treba poskusiti z drugo vlado, ki bi jo sestavljale zdajšnje opozicijske stranke.

Verjetno tako razmišljate tudi zato, ker javnomnenjska podpora DeSUS-u ni prav bleščeča? Nam se ratingi dvigajo, dno smo že dosegli. Bodite prepričani, da bi DeSUS zagotovo prišel v parlament, tudi če bi bile predčasne volitve. Teh skrbi nimam.

Koga bo stranka podprla na predsedniških volitvah? Koga podpiramo, bomo povedali do začetka volilne kampanje oziroma do 12. oktobra. Zdaj poteka razprava v občinskih organizacijah. Če pogledam, kako diha teren, menim, da ima večjo podporo Danilo Türk, čeprav v medijih berem, da naj bi imel večjo podporo Borut Pahor. Glede na pogovore z nekaterimi predsedniki občinskih organizacij se mi zdi, da se nagibajo k temu, da bi še enkrat podprli Danila Türka.

Kako gledate na oceno predsednika SD Igorja Lukšiča, da vprašanje Ljubljanske banke ni tako velik problem in da je zaostrovanje odnosov s Hrvaško nepotrebno. Gospod Lukšič očitno ni v celoti seznanjen s tem problemom, ki ima lahko zelo veliko finančne posledice za slovenski proračun. Te posledice bi bile sicer povsem neutemeljene, ker smo se s Hrvaško dogovorili, da se problem rešuje tako, da se prenese v javni dolg in da vsaka republika vprašanje rešuje po teritorialnem načelu.

Slovenija je na podlagi tega dogovora izplačevala vloge za tiste varčevalce v Sloveniji, ki so imeli svoje depozite v Reški banki ali v nekaterih bankah v Srbiji, recimo v Jugobanki ali Beograjski banki. Gre za to, da vztrajamo pri spoštovanju zavez hrvaške strani, zlasti prejšnje vlade v zvezi s četrtim poglavjem o prostem pretoku kapitala v pogajanjih z EU.