Četrtek, 6. 3. 2025, 15.10
1 ura, 7 minut
DZ sprejel predlog za začetek postopka ustavnih sprememb glede imenovanja vlade
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,71
DZ je sprejel predlog za začetek postopka ustavnih sprememb glede imenovanja vlade. Ob 65 navzočih poslancih jih je za začetek postopka glasovalo 55, devet proti. Poslanci SDS prisotnosti večinoma niso prijavili. Kljub nasprotovanju predlaganim rešitvam so tako omogočili začetek postopka, je pred glasovanjem obrazložil predsednik SDS Janez Janša.
Medtem ko bo za dejansko uveljavitev sprememb ustave v nadaljevanju postopka potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev, je bila za začetek postopka ustavne spremembe z osnutkom ustavnega zakona dovolj dvotretjinska večina navzočih poslancev. Predlog so podprli poslanci Svobode, SD, Levice, poslanske skupine nepovezanih poslancev, samostojna poslanca Mojca Šetinc Pašek in Dejan Kaloh ter poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza. Proti predlogu pa so bili poslanci NSi in poslanec SDS Jože Tanko, medtem ko preostali poslanci SDS prisotnosti niso prijavili.
Janša: Naša poslanska skupina se je odločila, da bo omogočila nadaljevanje postopka
"Naša poslanska skupina se je odločila, da bo danes omogočila nadaljevanje tega postopka, in to čeprav se s tekstom, ki je predlagan, ne strinjamo. Strinjamo pa se z namenom, da se poenostavijo imenovanje vlade, menjave ministrov in s tem hitrejše funkcioniranje izvršilne oblasti," je tik pred glasovanjem na seji pojasnil Janša.
Spomnil je, da je SDS do zdaj trikrat predlagala ustavne spremembe s podobnim namenom, a niso bili uspešni. "Ko smo danes poslušali to razpravo tudi največje poslanske skupine, smo po dolgem času zaznali nekaj racionalnega jedra v tem, tako da danes te spremembe ne bomo podprli, ne bomo pa glasovali proti," je dejal. Po njegovem mnenju lahko pri odločanju o konkretnih členih ustave poslanske skupine poskušajo najti kompromis.
V koaliciji pozitivno presenečeni nad potezo SDS
Po mnenju SDS bi bile pri zdajšnjem predlogu prenosa potrjevanja ministrov na predlog predsednika vlade z DZ na predsednika republike potrebne varovalke. "Predstavljajte si vlado, ki ima v parlamentu močno večino, predsednik vlade predlaga menjavo ministra, predsednik države pa to zavrne," je dejal. Spomnil je, da smo imeli predsednika države, ki bi moral podpisati imenovanje ambasadorja, pa ga ni podpisal. Janša meni, da pri nas še nimamo "nemške kulture, na kar se sklicuje ustavna komisija".
"Če ste pripravljeni na to, da se te varovalke v sistem vključijo, potem smo pripravljeni podpreti ustavno spremembo v tej smeri. Pozdravljamo dober namen, ker je pač očiten, mora pa biti rešitev prava," je Janša tik pred glasovanjem presenetil tudi koalicijo.
V koaliciji so po besedah Lucije Tacer (Svoboda) pozitivno presenečeni nad potezo SDS. To po njenih navedbah pomeni, da se bodo lahko pogovarjali o alternativah, ki jih je začrtala strokovna skupina. Kot je dejala, se je v današnji razpravi pokazala predvsem podpora spremembi glede zakonskega urejanja števila ministrstev in mogoče tudi prenosi pristojnosti glede imenovanja ministrov.
V NSi pa so vztrajali pri svoji odločitvi, ki so jo napovedali že v stališču poslanske skupine, da predloga za začetek postopka ne podprejo. "Težko je spreminjati ustavo s koalicijo, ki krši ustavo, poslovnik in je do tega trenutka izgubila vso legitimnost," je pojasnil Jožef Horvat.
DZ uskladil zakon o bančništvu z evropskimi predpisi
DZ je sprejel tudi novelo zakona o bančništvu, s katero se v slovenski pravni red prenaša več evropskih predpisov, med drugim glede digitalne operativne odpornosti, kriptosredstev in poročanja o trajnosti. Novela vsebuje tudi določbe, s katerimi se želi povečati učinkovitost bonitetnega nadzora bank. Za sprejem novele zakona je danes glasovalo 79 poslancev, proti ni bil nihče.
S prenosom direktive glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor se nadgrajujeta ureditev notranjega upravljanja banke in tudi vsebina načrta sanacije banke glede digitalne operativne odpornosti. Banka Slovenije bo ocenjevala tudi tveganja, ki so jih razkrila testiranja digitalne operativne odpornosti.
V skladu z uredbo o trgih kriptosredstev se dodajajo nove vrste finančnih storitev, ki jih lahko opravljajo banke. Gre za tri vrste finančnih storitev, in sicer izdajanje elektronskega denarja, izdajanje žetonov, vezanih na sredstva, ter storitve v zvezi s kriptosredstvi. O izdanih dovoljenjih bo morala Banka Slovenije obveščati Agencijo za trg vrednostnih papirjev.
Gre za tri vrste finančnih storitev, in sicer izdajanje elektronskega denarja, izdajanje žetonov, vezanih na sredstva, ter storitve v zvezi s kriptosredstvi.
S prenosom direktive glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa pa se določa pravna podlaga za pošiljanje informacij evropski enotni točki dostopa v zvezi z izvajanjem nadzora bank.
Z novelo se zakon o bančništvu usklajuje tudi z nekaterimi določbami direktive glede poročanja podjetij o trajnosti, denimo z uvedbo revizorjevega poročila o dajanju zagotovil o trajnosti. V slovenski pravni red se prenaša tudi direktiva o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij, pri čemer se določa večjo jasnost glede uporabe določb, ki urejajo velike investicijske družbe, nad katerimi izvaja nadzor Evropska centralna banka.
Poleg tega se z novelo zakona spreminjajo še nekatere druge določbe, denimo z namenom povečanja učinkovitosti bonitetnega nadzora bank ter zmanjšanja administrativne in stroškovne obremenitve bank. Da bi zagotovili učinkovito sankcioniranje, se podaljšuje zastaralni rok v zvezi s postopki o prekrških, ki jih vodi Banka Slovenije.
Brez glasu proti sprejeli zakon o potnih listinah
DZ je brez glasu proti sprejel tudi zakon o potnih listinah. Zakon so podprli v koalicijskih Svobodi, SD in Levici, pa tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. V opozicijskih SDS in NSi pa so pred glasovanjem napovedali, da mu ne bodo nasprotovali.
Državna sekretarka na notranjem ministrstvu Helga Dobrin je v okviru sredine obravnave kot ključen razlog za spremembe na področju izdaje potnih listin navedla prenos evropske direktive o vzpostavitvi nove vrste potne listine EU. Ta se bo izdajala državljanom EU ali njihovim družinskim članom na slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tretjih državah v primerih, ko v tej državi nimajo svojega predstavništva in ostanejo brez potovalnega dokumenta, ali ga izgubijo, se jim ukrade ali uniči.
Kot je nanizala državna sekretarka, se z zakonom ukinja prepoved hrambe kopije potnega lista v elektronski obliki in na življenjski način določa, kdaj morata starša soglašati z vlogo za izdajo potnega lista otroku in kdaj to ni potrebno. Na portalu eUprava se bo lahko preverila informacija o veljavnosti potnega lista. Poenoteni so ukrepi začasne razveljavitve potnega lista za posameznike s prepovedjo prehoda meje. Za večjo uporabnost potnega lista se v strukturo naslova dodaja tudi naziv pošte in poštno številko.
Kot izredno pomembno novost za slovenske državljane v tujini je možnost odločitve, da pridobijo potni list brez vpisanega podatka o naslovu.
Zakon prinaša tudi ukrepe, ki bodo v postopku vložitve vloge preprečevali predložitev lažne fotografije in so identični ukrepom v noveli zakona o osebni izkaznici, je pojasnila Dobrin. Med novostmi je navedla obvezno predložitev digitalnih fotografij, ki jih posname fotograf z aplikacijo eFotograf. Ministrstvo za notranje zadeve pa bo na spletu vzpostavilo register fotografov. Bo pa zakon še naprej dopuščal izjeme, ob katerih bo še vedno mogoče predložiti tudi klasično fotografijo.
Po besedah Dobrin se uveljavlja tudi več poenostavitev postopka za upravne enote in odpravlja ovire za državljane, med drugim bo pri evidentiranju podatka o vročitvi po novem zadostoval podpis na podpisno napravo poštarja, ki se bo samodejno prenesel v sistem.
Kot izredno pomembno novost za slovenske državljane v tujini je izpostavila možnost odločitve, da pridobijo potni list brez vpisanega podatka o naslovu. Imetnikom službenega in diplomatskega potnega lista pa se omogoča pridobitev dveh potnih listov te vrste, če za to obstaja upravičen razlog.
