DZ sprejel interventni zakon v zdravstvu

Interventno zakonodajo, ki jo je vlada v parlamentarni postopek vložila po nujnem postopku, so pripravili na ministrstvu za zdravje pod vodstvom ministra Danijela Bešiča Loredana in posega v več zakonov s področja zdravstva.

Med drugim naslavlja dolge čakalne dobe v zdravstvu oz. zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev. Tega bi se lotili tudi z dodatki za povečan obseg dela in za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo. Finančni učinek zakona je ocenjen na dobrih 200 milijonov evrov.

Namen zakona je stabilizirati zdravstveni sistem in bolnikom zagotoviti ustrezno zdravstveno obravnavo, je uvodoma na današnji seji pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tadej Osterc. Na ministrstvu želijo do marca pridobiti objektivni posnetek stanja in bolnika dati na prvo mestu.

Med glavnimi rešitvami je Osterc poleg dodatkov na primarni ravni za povečan obseg dela izpostavil še profesionalizacijo svetov zavodov, obvezno izvajanje vsakoletne notranje revizije v javnih zdravstvenih zavodov, novi urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu ter plačilo vseh izvedenih zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa.

V Levici kritični, Kordiš podobno kot SDS in NSi glasoval proti

V razpravi poslancev je bilo slišati več kritik na račun predlaganih ukrepov. Poslanka Levice Nataša Sukič je na primer izpostavila, da interventni zakon ne sledi zavezam v koalicijski pogodbi po obvarovanju in krepitvi javnega zdravstva. V koalicijski partnerici so namreč kritični do tega, da interventni zakon sredstva za dodatno opravljene storitve poleg javnim zdravstvenim zavodom namenja tudi koncesionarjem.

Sprva so napovedovali, da bodo sprejetju zakona nasprotovali, a je nato proti glasoval samo Kordiš, ostali poslanci Levice pa so se glasovanja vzdržali, tako kot tudi poslanka Meira Hot (SD) ter poslanca NSi Vida Čadonič Špelič in Janez Cigler Kralj.

Poslanka SDS Karmen Furman pa je bila kritična do predlaganih sprememb v svetih javnih zdravstvenih zavodov. Pomisleke je DZ naslovil s sprejetjem dopolnila, da se v sestavo svetov zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je država, dodaja možnost imenovanja predstavnika lokalne skupnosti, to je občine, v kateri ima zdravstveni zavod sedež.

Dopolnili s tako vsebino so vložili tako v SD in Svobodi kot v NSi, a ker je DZ najprej glasoval in tudi izglasoval dopolnilo iz koalicijskih vrst, poslanci o predlogu dopolnila NSi niso glasovali.

DZ je ob tem zavrnil dopolnila, ki so jih predlagali v SDS, in so se med drugim nanašala na odločanje o podaljšanju koncesij. SDS je sicer z dopolnilom predlagala še, da se omogoči koriščenje odsotnosti z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga sicer izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. A poslanci o predlogu dopolnila niso glasovali, saj, kot je razvidno s spletne strani DZ, ni bil pravilno vložen.

Sprejet tudi zakon o odpravi škodljivih posledic prejšnje oblasti in zakon o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih

DZ je z 52 glasovi za in 27 proti sprejel tudi zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki so ga pripravili v Inštitutu 8. marec. Zakon bo v prejšnje stanje vrnil 11 zakonov, spremenjenih v času prejšnje vlade. Zakon so podprli v koaliciji, v SDS so napovedali ustavno presojo.

Zakon so podprle koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica, ki pravijo, da s tem uresničujejo zaveze iz koalicijske pogodbe, da bodo sodelovali z civilno družbo.

Podporo so mu odrekli v opoziciji, SDS in NSi namreč menijo, da bi bilo bolje novelirati vsak zakon posebej in ne s t. i. omnibus tehniko. Problematizirajo tudi, da na zakon ni mogoče vložiti pobude za zakonodajni referendum, saj vsebuje tudi spremembe zakona o o davku od dohodkov pravnih oseb. V SDS so tudi napovedali ustavno presojo zakona.

DZ je na današnji izredni seji s 80 glasovi za in nobenim proti sprejel tudi zakon o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih, ki bo poenotil izhodišča za oblikovanje strokovnih in znanstvenih naslovov na vseh študijskih področjih in tako postal mednarodno primerljiv.