Poslanci podprli preimenovanje praznika vrnitve v praznik priključitve Primorske k matični domovini

Po vetu državnega sveta je bilo za potrditev spremembe zakona glede preimenovanja praznika, ki ga obeležujemo 15. septembra, potrebnih 46 glasov. DZ je sicer že ob prvem glasovanju predlog potrdil z 51 glasovi.

Pobudniki veta v državnem svetu so poudarili, da je bila Primorska vedno del slovenskega narodnostnega ozemlja in večinsko poseljena s slovenskim prebivalstvom, zato po njihovem mnenju ne moremo govoriti o priključitvi, temveč o vrnitvi v sestavo slovenskega matičnega ozemlja. "Po prvi svetovni vojni je bila Primorska priključena k Republiki Italiji, ki je med drugo svetovno vojno kapitulirala leta 1943 in prišla na stran zaveznikov. Primorska ji torej ni bila odvzeta kot vojna kazen, temveč je bila tudi z italijanskim soglasjem vrnjena matični domovini. Vrnitev je bila namreč izvedena na podlagi Pariške mirovne pogodbe iz leta 1947," je na današnji seji pojasnil svetnik Branko Tomažič.

Novice Državni svetniki z vetom nad preimenovanje praznika

Hot: Sprememba morda deluje simbolično, a v resnici je njen pomen mnogo večji

Predlagatelji spremembe s prvopodpisano primorsko poslanko SD Meiro Hot na čelu pa so prepričani, da dosedanje poimenovanje praznika ne ustreza niti zgodovinskim dejstvom niti tradiciji poimenovanja praznika. Kot je dejala poslanka SD, "sprememba morda deluje simbolično, a v resnici je njen pomen mnogo večji, dotika se primorske tradicije boja za svobodo in identiteto ter ponosa ljudi, ki so dolga leta vztrajali in se borili za to, da ostanejo del matične domovine". Po njenih besedah Primorci vedo, da se niso nikoli vrnili, ker niso nikoli nikamor odšli. "Mi smo tam bili in vselej smo ostali del slovenskega narodnega ozemlja," je dejala poslanka.

Podporo spremembi zakona je v stališču poslanske skupine SD napovedal tudi Soniboj Knežak. Tudi drugi koalicijski poslanci so v stališčih izpostavili, da so na Primorskem vedno praznovali priključitev in nikoli vrnitve Primorske, kar dokazujejo tudi pisni viri. Po besedah Nataše Sukič (Levica) so zato želeli predlagatelji zgolj popraviti "terminološko napako, na katero so že dolgo opozarjali zgodovinarji, različna združenja in nenazadnje Primorke in Primorci sami".

Tudi Robert Janev (Svoboda) je obžaloval, da tista vlada, ki je uvajala ta praznik, ni želela upoštevati, pod katerim imenom ga Primorci praznujejo že ves čas in je "svojo argumentacijo osredinila okoli političnih pogledov, ki so ji pač ustrezali takrat in ji ustrezajo še danes".

V SDS in NSi proti

Andrej Poglajen (SDS) pa je predlagani zakon označil za ideološkega. "S takim poimenovanjem omogočate enačenje slovenske borbe s tedanjim italijanskim nacionalističnim imperializmom in aneksionizmom," je dejal. Preimenovanje poimenovanja praznika iz vrnitve v priključitev je po njegovih besedah skrajno žaljivo in nedopustno do več desetletne želje prizadevanj in borbe Primork in Primorcev.

"Nekaterim očitno nikoli ne bo jasno, pa če še tisočkrat povemo: priključiš nekaj, kar ni bilo tvoje, vrnjeno pa ti je nekaj, kar je bilo od nekdaj tvoje in ti je bilo odvzeto," je dejal tudi Aleksander Reberšek (NSi). Po mnenju NSi se v državi soočamo z mnogo večjimi izzivi, kot je preimenovanje praznikov. "Če s svojim delom nimaš česa pokazati, pač hraniš svoje volivce z ideološkimi temami," je dodal Reberšek.

Novice Poslanci koalicije za preimenovanje praznika dneva vrnitve Primorske k matični domovini

O čem vse so še glasovali poslanci

Med drugim so poslanci danes s 58 glasovi za in enim proti sprejeli zakon o izvajanju uredbe EU o trgih kriptosredstev. Gre za enega od zakonov, s katerima bo Slovenija v nacionalni pravni red prenesla lani sprejeti uredbi EU, ki opredeljujeta trg kriptosredstev in imata za cilj varnejše ter preglednejše digitalne finančne sisteme.

Poleg tega so poslanci DZ z 59 glasovi za in nobenim proti potrdili novelo zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki poleg nove enotirne proge, ki se že gradi, omogoča izvedbo še vzporednega levega tira.

Z 51 glasovi za in 28 glasovi proti so sprejeli tudi novelo zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE). V opoziciji so bili sicer kritični, da novela favorizira sonce in veter.

Potrdili so tudi novelo zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, ki med drugim odpravlja ugotovljene neustavnosti ter ureja elektronsko vodenje podatkov o njihovi uporabi. Za je bilo 58 poslancev, 21 pa proti.

DZ je z 51 glasovi za in nobenim proti podprl spremembo zakona o invalidskih organizacijah, ki sistemsko ureja naloge Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije in njegovo financiranje za izvedbo nalog, ki so v javnem interesu. Z 58 glasovi za in nobenim proti je DZ izglasoval tudi dopolnitve zakona o izenačevanju možnosti invalidov.

Poleg tega so z 52 glasovi za in nobenim proti sprejel nov zakon o detektivski dejavnosti, s katerim so med drugim jasno opredelili oblike dela detektivov. Zakon prav tako daje ministrstvu za notranje zadeve večjo vlogo pri strokovnem nadzoru nad delom detektivov in nadgrajuje evidence, ki jih vodi Detektivska zbornica RS.

Enako so z 61 glasovi za in osmimi proti podprli dopolnitev zakona o poslancih, po katerih bo funkcija poslanca narodne skupnosti združljiva s članstvom in dejavnostmi upravljanja, nadzora ali zastopanja v samoupravnih narodnih skupnostih na občinski in krovni ravni. Za so glasovali poslanci Svobode in SDS, proti v Levici in NSi, v SD so bili vzdržani.

Predlog sprememb kazenskega zakonika končal zakonodajno pot

Predlog zakona o spremembi kazenskega zakonika, po katerem bi se vzpostavilo kaznivo dejanje napada na zdravstvenega delavca, pa je končal zakonodajno pot. V koaliciji menijo, da predlog zakona ni primeren in opozarjajo na številne pravne dileme, ki se pojavljajo ob tem. V opoziciji pa so kritični do vlade, ki ne rešuje težav v zdravstvu.

Novice V opoziciji prepričani, da bo Rop padel

Novice Usoda slovenske kandidatke Marte Kos bo znana 7. novembra