DZ o prepovedi udeležbe na športnih prireditvah in plačilih samozaposlenih v kulturi

S predlogom vladne novele se obstoječa zakonodaja usklajuje s pravnim redom EU, zahtevami sodišča EU in z odločbo ustavnega sodišča glede podaljšanja ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju. Zagotavlja tudi učinkovitejše delovanje policije, lažje delo sodišč in večjo zaščito žrtvam nasilja.

Glede večje zaščite žrtev nasilja predlog novele določa nov rok za vložitev predloga za podaljšanje ukrepa približevanja. Če obstaja utemeljen razlog za sum, da bo kršitelj nadaljeval ogrožanje tudi po preteku 15 dni, za katere je bila izrečena prepoved približevanja osebi ali kraju, lahko oškodovanec najmanj tri dni pred iztekom ukrepa predlaga preiskovalnemu sodniku podaljšanje ukrepa za do 60 dni. Lahko ga vloži tudi kasneje pred iztekom ukrepa, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.

Med okoliščinami, ki nakazujejo, da bo kršitelj nadaljeval ogrožanje, novela določa neupoštevanje prepovedi približevanja, izrečeno globo ali odrejeno pridržanje zaradi neupoštevanja prepovedi, ugotovljeno nadlegovanje po komunikacijskih sredstvih in grožnje kršitelja oškodovancu, poslane tretjim osebam. Prepoved približevanja določeni osebi, kraju ali območju bo policija po novem lahko izrekla tudi zaradi hujšega ogrožanja zdravja žrtve.

Petletna prepoved za huligane na športnih prireditvah

Predlog zaostruje tudi ukrepe z zvezi z nasiljem na športnih prireditvah. Kršitelju, za katerega predvideva, da bi lahko nadaljeval kršitve, bo policist lahko izrekel ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah za obdobje pet let. Prepoved se bo lahko nanašala tudi na približevanje športnemu objektu. Prav tako so višje globe v primeru neupoštevanja tega ukrepa, in sicer v znesku od dva tisoč do pet tisoč evrov.

Predlog določa tudi postopek, kako policist ugotavlja identiteto osebe, ki jo ustavi. Po zdajšnji ureditvi mora policist osebi pojasniti razloge ustavitve, po novem pa bo lahko policist to storil tudi kasneje, če okoliščine onemogočajo takojšnje pojasnilo razlogov izvedbe policijskega postopka.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je med cilji predloga danes na seji DZ opozoril na implementacijo prava EU in odločbo ustavnega sodišča, večjo zaščito žrtev nasilja in ostrejše ukrepe v zvezi z nasiljem na športnih prireditvah.

"Ne želimo si, da športne tribune postajajo urbana bojišča ene ali druge navijaške skupine. To je nedopustno, zato smo kot družba dolžni ukrepati," je poudaril minister, ki že vse leto opaža, da se nasilje na športnih prireditvah stopnjuje.

Opozicija v bran huliganom: Tudi policija dela slabo 

Andrej Kosi (SDS) je dejal, da za nasilje niso krivi le huligani, ampak tudi organizatorji športnih prireditev in krovne športne organizacije, ki s svojim delovanjem spodbujajo nezadovoljstvo med navijači. Opozoril je tudi na slabe razmere v policiji. Priča smo politizaciji policije, ki se spreminja v orodje za politično diskreditacijo, vse to pa vpliva na njeno ustrezno in strokovno delovanje, je poudaril. V imenu poslanske skupine SDS je povedal, da predlogu novele ne nasprotujejo, ker pa imajo določene pomisleke, ga tudi ne bodo podprli.

Vida Čadonič Špelič pa vidi težavo v tem, da je policija slabo vodena. Po mnenju NSi ima policija dovolj splošnih pooblastil za izvajanje svojih nalog, bi pa bila potrebna razprava v okviru procesne zakonodaje, torej zakona o kazenskem postopku ali kazenskem zakoniku, je poudarila. Sprašuje se tudi, zakaj vidi vlada težave le v razgrajaških huliganih na športnih prireditvah, ne vidi pa nasilja posameznih pripadnikov romske skupnosti ali nasilnega obnašanja migrantov. V NSi bodo predlogu novele nasprotovali.

Koalicija glede predloga enotna

Podporo predlogu novele so napovedali v koalicijskih poslanskih skupinah. V SD pozdravljajo usmeritev novele v modernizacijo delovanja policije ter hkratno prepoznavanje izzivov glede varovanja človekovih pravic in transparentnega delovanja policijskih organov.

Matej Tašner Vatovec (Levica) pa je med drugim izrazil pričakovanje, da bo novela prinesla tudi učinkovitejše in pravočasno ukrepanje policije v zvezi z zaščito žrtev nasilja, tako da bodo preprečene situacije, ki se prepogosto končajo s hujšimi poškodbami, pogosto pa celo s smrtjo.

V Svobodi menijo, da je novela pomemben korak v smeri sodobnega, učinkovitega in pravičnega delovanja policije, je poudaril Branko Zlobko.

DZ bo o predlogu novele odločal v četrtek.

Delo kulturnikov bi bilo primerljivo z zaposlenimi v javnem sektorju

DZ bo danes obravnaval tudi spremembe zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, s katerim želi vlada urediti plačilo za samozaposlene v kulturi, kadar ti sodelujejo z javnimi zavodi in javnimi agencijami v kulturi. Po predlogu, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo, bi bilo njihovo delo primerljivo z zaposlenimi v javnem sektorju. Na matičnem odboru so sprejeli tudi dopolnilo, po katerem bodo morali javni zavodi in agencije po enakih standardih za enako delo plačati tudi druge prekarne delavce, kot so tisti, ki delajo prek avtorskih pogodb ali navadnih s. p.

Predlog SDS glede dokazil za pomoč po poplavah končal zakonodajno pot

Dan so poslanci začeli z razpravo o predlogu dopolnitve zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, s katerim je SDS glede predplačil za obnovo poplavljenih hiš predlagala, da upravičencem do višine 20 tisoč evrov ne bi bilo treba predlagati dokazil, saj bi se to štelo kot lastno in nujno delo. Sredi meseca ga je že zavrnil pristojni odbor DZ. V koaliciji so predlogu danes znova očitali neustavnost in pravno spornost. Predlog SDS je končal svojo zakonodajno pot. 

Novice Golob: Upoštevali bomo pripombe na nepremičninski davek

Novice Podpora vladi spet padla

Trendi Tina Gaber razkrila, kako so videti njeni zmenki z Golobom