Torek, 17. 12. 2024, 6.36
4 tedne, 1 dan
Klakočar Zupančič ostaja predsednica DZ
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Med očitki so nanizali tudi grožnje poslancem in oviranje ustanovitve preiskovalne komisije, ki bi pod drobnogled vzela delovanje podjetij v slovenski energetiki.
Poslanci DZ so po večurni razpravi s 33 glasovi za in 50 glasovi proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna, na tajnem glasovanju zavrnil predlog za razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, ki sta ga vložili SDS in NSi. Očitali so ji kršenje poslovnika DZ, ustave, zakonov in neprimerno vedenje. Klakočar Zupančič je vse očitke zavrnila, ob predlogu za svojo razrešitev pa dejala, da mora biti resnično hud trn v peti "tistim, ki so se v svoji dolgoletni politični praksi navadili na to, da lahko državo in pravo prikrojijo svojim lastnim interesom". Po glasovanju je bila vesela zaupanja poslancev in zatrdila, da ostaja s pokončno hrbtenico. Teater se nadaljuje, pa je odločitev komentirala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v izjavi po tajnem glasovanju, na katerem opozicija ni uspela s predlogom za njeno razrešitev, dejala, da je vesela zaupanja poslancev. Ocenila pa je, da bo treba še veliko storiti za dvig ravni komuniciranja v DZ.
O tem, ali so jo današnje opazke na njen račun prizadele, pa je priznala, da tega seveda ni prijetno poslušati, "sploh ker se ne moreš braniti pred lažmi in pred izkrivljanji dejstev". A ostaja s pokončno hrbtenico, je zatrdila.
Predsednica DZ: Resnično moram biti hud trn v peti nekaterim
"Z današnjim dnem sem deležna celotnega paketa, ki ga je imela opozicija na voljo za mojo diskreditacijo," je Klakočar Zupančič dejala na seji DZ ob odgovoru na predlog razrešitve. Ob tem je naštela dopise z grožnjami, blatenje v opozicijskih medijih, ki se je nanašalo tudi na njene osebne lastnosti, žaljenja na družbenih omrežjih, poskusov blokiranja njenega dela, obstrukcij, kazenske ovadbe in tožarjenje Evropskemu parlamentu.
Ne glede na izid glasovanja, bo delo kot poslanka opravljala še naprej.
"Resnično moram biti hud trn v peti nekaterim, predvidevam, da predvsem tistim, ki so se v svoji dolgoletni politični praksi navadili na to, da lahko državo in pravo prikrojijo svojim lastnim interesom, izsiljujejo, grozijo, verbalno napadajo, ker se jih drugi navadno prestrašijo in se uklonijo. Jaz se ne bom uklonila," je dejala.
"Vsak predlog poslank in poslancev, ki ni v nasprotju z ustavo ali zakoni, je v parlamentu obravnavan v skladu s poslovnikom," je izpostavila.
Opozicija je izgubila vseh šest referendumov
DZ je v tem mandatu razpisal šest referendumov, vseh šest pa je opozicija izgubila, je izpostavila. "Res je, parlamentarno prakso spreminjamo, ker se je izkazalo, da dosedanja omogoča zlorabe tako pomembnega instrumenta, kot je posvetovalni referendum," je dejala. Namen posvetovalnega referenduma je predhodno povprašati državljane o mnenju glede pomembnih tem za razvoj države, in ne zavlačevanje zakonodajnih postopkov, je poudarila.
Slednje se je po njenem mnenju pokazalo pri ravnanju SDS pri priznanju Palestine. Predlog se mora uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje DZ, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo, kar pomeni, da je lahko obravnavan tudi manj kot 30 dni pred naslednjo sejo, je pojasnila.
Obregnila se je tudi ob očitke o ustanavljanju preiskovalnih komisij DZ, ki so bile v skladu z zahtevami tudi ustanovljene, razen druge preiskovalne komisije na področju energetike, vsebina katere se prekriva z že ustanovljeno preiskovalno komisijo, dve preiskovalni komisiji pa bi pomenili poseg v pravno varnost. "To prakso je uvedel moj predhodnik France Cukjati (SDS) in jo nadaljujem tudi sama, ker je pravilna," je izpostavila.
"Laž bo ostala laž"
"Laž lahko tisočkrat ponovite, pa bo ostala laž, lahko jo tvitate, kričite na ulicah ali pred sodišči, lahko jo zapišete v knjige ali jo objavljate v svojih medijih, a laž bo ostala laž," je dejala. Ob tem pa se je vprašala tudi, "kaj motivira del slovenske politike, da vehementno podpira režim, ki je obtožen vojnih zločinov ter zločinov proti človeštvu in izvaja genocid in agresijo zdaj že na tri sosednje države".
V današnji razpravi po mnenju predsednice DZ argumenti in dejstva ne bodo imeli prav velike vloge za predlagatelje njene razrešitve, ki je že osma po vrsti, ki jih je vložila SDS. Po dvakrat so jih bili deležni nekdanji predsedniki Pavle Gantar, Milan Brglez in Igor Zorčič, je izpostavila v predstavitvi mnenja in dodala, da je zadovoljna, da je v njihovi družbi.
V prvih dveh letih delovanja so v DZ obravnavali skoraj 300 zakonov, sprejeli pa nekaj več kot 200, je navedla, ob tem pa se je zahvalila tudi strokovnim službam DZ. Organizirala je tudi štiri posvete – za boljšo prihodnost otrok, živali, starejših in otrok v sodnih postopkih.
Ne glede na izid bo delo kot poslanka opravljala še naprej
"Ne glede na vse, kar bo danes tukaj izrečeno, sem se trudila, da je kljub nenehnim nekonstruktivnim dejanjem opozicije DZ deloval učinkovito in predvsem v interesu ljudi in strateških interesov države," je dejala. Ne glede na izid glasovanja bo delo kot poslanka opravljala še naprej.
"Jutri bodo dovoljene sanje o Sloveniji, kjer bomo ljudje svobodni in varni, kjer bomo lahko vsi taki, kakršni želimo biti in nas nihče zaradi tega ne bo obsojal, kjer bo država služila ljudem in ne obratno (...), v kateri se bomo v nov dan zbujali s pogledom naprej, ne pa s političnimi pamfleti tistih, ki še danes živijo v preteklosti, iščejo trenutek svoje že davno minule namišljene slave in ostajajo le bedna senca v toku naše zgodovine," je sklenila.
Godec: Ravnanja predsednice DZ izkazujejo, da ni primerna za vodenje hrama demokracije
Jelka Godec je v imenu predlagateljev razrešitve Klakočar Zupančič na seji DZ uvodoma spomnila, da je imel DZ od svojega konstituiranja leta 1992 14 predsednikov. Vsi so ob nastopu funkcije obljubljali, da bodo hram demokracije vodili v dobro vseh državljanov ter enakopravno do vseh poslancev, potem pa so prišli Svoboda in "svobodanjaki", je izpostavila.
"Hram demokracije je najprej spremenila v boksarsko prizorišče, potem v cirkus, potem v sodno dvorano. V zadnjem času pa smo priča teatru absurda ali hiši, kjer se odvijajo tragikomedije, v kateri predsednica državnega zbora iz dneva v dan dokazuje, da ni kos nalogi, ki ji je bila zaupana," je bila do ravnanj predsednice DZ kritična Godec.
Po mnenju Godec smo danes v DZ lahko priča izvrševanju represivnih dejanj v praksi. Med njimi je med drugim izpostavila odvzem besede poslancem opozicije, nenehno komentiranje med vodenjem sej, omejevanje ali celo zaustavljanje ustavnih, zakonskih in poslovniških instrumentov opozicije, pritiske na poslance opozicije, ki že mejijo na mobing, metanje knjig v smeti, odstranjevanje knjig iz poslanskih skupin, "seveda le tistih, ki se nahajajo v opozicijskih klopeh", je poudarila.
"V državnem zboru leta 2024 imamo predsednico, ki pravi pravna država je najvišji postulat demokratične države, ki mora vedno ostati neokrnjena, a hkrati krši poslovnik, zakonodajo in ustavo," je dodala.
"Dovolj je, da se predsednica državnega zbora zgolj do opozicijskih poslancev obnaša vzvišeno, nedostojno in sovražno," je poudarila Godec.
Pod aktualno predsednico DZ se nenehno ponavljajo kršitve poslovnika DZ, je bila kritična Jelka Godec. Tako predsednica DZ še vedno ni sklicala izredne seje za ustanovitev preiskovalne komisije Gen-I, ovira ustanovitev preiskovalne komisije, ki jo predlaga opozicija, še naprej tudi dovoljuje, da preiskovalna komisija Gen-I, ki jo vodi poslanec Svobode, deluje nelegitimno, je naštevala vodja poslanske skupine SDS.
"Ob tem tudi ne reagira na dejstvo, da je tretjina članov preiskovalne komisije zaradi političnega vmešavanja v delo policije zahtevala, da se kot priča povabi predsednika vlade, predsednik komisije pa to enostavno ignorira," je dodala. Klakočar Zupančič med drugim očita tudi, da je na seje DZ uvrstila več predlogov zakonov in aktov, za katere je zakonodajno-pravna služba DZ nedvoumno zapisala, da so v nasprotju z ustavo.
"Dovolj je"
"Dovolj je kršenja ustave, zakonov, poslovnika državnega zbora in dolgoletne parlamentarne prakse, dovolj je rušenja temeljnih demokratičnih postulatov v tej hiši ter arbitrarnega in samovoljnega odločanja. Dovolj je, da se predsednica državnega zbora zgolj do opozicijskih poslancev obnaša vzvišeno, nedostojno in sovražno," je poudarila Godec.
Predsednica DZ je le prva med enakimi, njen odnos do poslancev pa ne bi smel biti diskriminatoren, žaljiv in pogojen s tem, kateri poslanski skupini pripada posamezni poslanec, je med drugim izpostavila Godec.
Nesoglasja med opozicijskima strankama in predsednico DZ so postala stalnica tega sklica DZ, predlog za razrešitev Klakočar Zupančič pa je sledil postopanju predsednice DZ ob predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki so ga predlagali v SDS.
Ti Klakočar Zupančič očitajo kršenje poslovnika DZ, ki določa, da se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje DZ, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo, Klakočar Zupančič pa je to storila pred potekom 30-dnevnega roka. V predlogu za razrešitev so predlagatelji, ob poslancih SDS so podpise prispevali tudi poslanci NSi.
Koalicija Klakočar Zupančič stopila v bran
Medtem pa so predstavniki koalicijskih strank Svobode, SD in Levice ob obravnavi predloga opozicije za razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič stopili v bran predsednici.
Poskus razrešitve Klakočar Zupančič z mesta predsednice DZ je namestnik vodje poslanske skupine Svoboda Lenart Žavbi označil za "še eno v nizu političnih burlesk SDS", ki jo vidi kot poskus destabilizacije Svobode, koalicije in predsednice DZ. "Ta današnja norčija skriva pod površjem globoko zgodovinsko kolektivno zafrustriranost nad svobodomiselnimi ženskami, zafrustriranost nad nekom, ki si upa spregovoriti, nad nekom, ki se ne podredi nasilnežem, in nad nekom, ki ne pade pod težo žaljenja," je dejal.
Spisek domnevnih kršitev predsednice DZ je "nevreden kakršnegakoli miselnega pretresa", je samo papir, za katerega se je skrila SDS, "da boste lahko zopet na veliko žalili vsepovprek", saj da je to njihov modus operandi.
Klakočar Zupančič je v funkcijo predsednice DZ, ki jo je javnost pred njenim mandatom dojemala kot birokratsko, vnesla "barvo, vonj in okus" ter jo odprla ljudem, kljub temu da se spopada z seksističnimi in mizoginimi opazkami. "Že na ustanovni seji DZ je bila deležna retorične kloake, kar si je zaslužila s tem, da je preprosto obula rdeče čevlje," je izpostavil.
Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik je v predstavitvi stališča poslanske skupine dejal, da parlamentarizem trenutno zaznamuje maščevalnost in merjenje mišic oz. glasovalnih moči, večstrankarska demokracija pa je poenostavljena z delitvami na leve in desne. "Razlogov za to je seveda več, naj bodo to nekonstruktivne opozicije, neizkušeni novi obrazi ali pa za sodelovanje ter kompromise nepripravljene poslanske skupine," je naštel.
Levica: To je cirkus
Razrešitve prav tako ne bodo podprli v poslanski skupini Levica. "Če pogledamo, kaj pravzaprav očitajo predsednici DZ, ugotovimo, da ti očitki pravzaprav izvirajo iz kršitev, ki jih predsednica ni dovolila," je izpostavil vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec. Ob tem je SDS očital, da jim ni mar za poslovnik, zakone, dostojnost in manire v DZ, že 30 let pa gradi svojo politično identiteto na konfliktu in razdoru.
Predsednica DZ je nekonvencionalna, a si zaradi tega še ne zasluži, da jo razrešijo, saj je včasih na nekonvencionalen način sposobna presekati slabe prakse. "V cirkusu ni kriv, da se dogajajo norosti, tisti, ki cirkus vodi, ampak klovni v njem, in mislim, da imamo teh klovnov predvsem v teh klopeh na žalost preveliko," je sklenil.
Za razrešitev predsednika DZ je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov, predlagatelji jih imajo skupaj 32. Glede na parlamentarna razmerja in v javnih izjavah izraženo podporo Klakočar Zupančič v koalicijskih vrstah bi bil uspeh opozicijskega predloga presenečenje.
Klakočar Zupančič o opazkah: Tega ni prijetno poslušati, a ostajam s pokončno hrbtenico
DZ je s 33 glasovi za, 50 glasovi proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna, na tajnem glasovanju zavrnil predlog za razrešitev predsednice DZ Klakočar Zupančič. Za razrešitev predsednice DZ bi bilo na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov.
O tem, kako bo poskušala v bodoče miriti strasti, je po današnji razpravi Klakočar Zupančič poudarila, da je treba delati skladno z ustavo, zakoni in poslovnikom, pravila, po katerih deluje DZ, pa razlagati skladno z ustavno ureditvijo in v dobrobit državljanov.
To bo vodilo njenega prihodnjega dela ne glede na morebitne napade, diskreditacije ali vnovične poskuse razrešitve. "Temu sem se zavezala, ne samo na mestu predsednice državnega zbora, ampak s prihodom v politiko in tukaj odstopanj ne bo," je zatrdila. Prepričana je namreč, da si država zasluži biti država, ne pa da obstaja sama zase ali celo izkorišča državljane za lastne interese.
Prva med poslanci pa ocenjuje, da jih še kar nekaj dela čaka za dvig komuniciranja v državnem zboru, predvsem pri ocenjevanju oseb na podlagi njihovih osebnih lastnosti. "To je nekaj, kar bomo res morali popraviti," je dejala po celodnevni razpravi o predlogu za njeno razrešitev.
