SiolNET. Novice Slovenija
0,13

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Država v dodatno izdajo obveznic po rekordno nizki donosnosti

0,13

termometer

evri denar evro
Foto: Matej Povše

Ministrstvo za finance je izkoristilo povpraševanje uglednega investitorja in konec julija šlo v dodatno izdajo triletne državne obveznice v višini 50 milijonov evrov. To je opravilo po rekordno nizki donosnosti do dospetja v višini minus 0,492 odstotka, kar 27 bazičnih točk več donosnosti do dospetja primerljive nemške obveznice in najmanj doslej.

Kot so zapisali na ministrstvu za finance, je zaupanje vlagateljev v Slovenijo in pripravljenost za investiranje v državne obveznice po izjemno nizkih donosih posledica učinkovitih ukrepov vlade v boju proti epidemiji covida-19, navaja STA.

"Zaradi teh ukrepov je bila tudi zaustavitev gospodarstva razmeroma kratka, obsežni podporni programi pa zmanjšujejo posledice epidemije na trg dela in pomagajo vzdrževati financiranje gospodarstva. Za položaj držav evrskega območja so pomembni tudi sprejeti ukrepi Evropske komisije in Evropske centralne banke," so izpostavili po pisanju STA.

Ugoden položaj Slovenije na kapitalskih trgih po njihovem utrjujejo bonitetne ocene Slovenije, in sicer aprila s strani Moody's z oceno Baa1 in stabilnimi obeti, junija s strani Standard & Poor's z oceno AA- in s stabilni obeti ter julija s strani Fitch Ratings z oceno A in stabilni obeti, so ocenili. K hitremu okrevanju gospodarstva pa poleg vladnih ukrepov prispeva tudi dejstvo, da so javne finance stabilne in banke likvidne, so dodali.

Pozitivna ocena mednarodnih investitorjev se kaže pri donosu do dospetja na referenčne 10-letne državne obveznice, ki je trenutno negativen in pri minus 0,04 odstotka, še piše STA.

Vodja službe za upravljanje s tveganji v Primorskih skladih Peter Mizerit je za Siol.net pojasnil, za kaj gre:

"Donos do dospetja v primeru običajne obveznice, ki izplačuje letne obresti in ob celotno glavnico ob zapadlosti, pomeni donos, ki ga kupec obveznice ustvari kot razliko med zneskom, ki ga je za nakup obveznice plačal ter seštevkom vseh obresti in končne glavnice, ki jih prejme do zapadlosti obveznice. Donos do dospetja torej v izračunu upošteva tudi nakupno ceno obveznice. Če je ta razlika negativna, pomeni, da bo kupec ob dospetju s tako obveznico ustvaril negativni donos. Po domače povedano skupaj z obrestmi in glavnico bo do zapadlosti dobil vrnjenega manj denarja, kot ga je porabil za nakup take obveznice, kar dejansko pomeni, da je izdajatelju plačal za to, da mu je lahko posodil svoj denar.

Za tako dogajanje je več razlogov. Morda vlagatelji pri takih obveznicah (vsaj za nemške denimo to velja) cenijo njihovo visoko likvidnost in varnost in so v pričakovanju nestabilnih časov pripravljeni za to plačati visoko ceno. Morda določen tip vlagateljev zaradi regulatornih ali drugih razlogov v svojem portfelju potrebuje take obveznice in ker jih trenutno zaradi nakupov centralnih bank ni ravno veliko na razpolago, nimajo velikih možnosti izbire in morajo zanje plačati tako visoko ceno. Nekateri stavijo na valutno trgovanje in kupijo tako obveznico v valuti za katero verjamejo, da bo apreciirala in računajo torej na zaslužek v tečajnih razlikah – to bi morda utegnilo biti pojasnilo če gre za kupca izven EU.

Določeni vlagatelji zgolj preprosto računajo na kapitalski dobiček, saj lahko obveznico tudi prodajo pred zapadlostjo in morda računajo, da bodo zaradi politik centralnih bank ali pa zaradi poslabšanja gospodarske situacije takrat cene še višje kot danes (tudi v primeru negativnega donosa do dospetja lahko torej ustvarite pozitivni donos – razen finančnikov bo malokdo to razumel, a dejstvo je, da trgovanje z obveznicami postaja vse bolj tudi špekuliranje na razliko v ceni). Del razlog za negativne donose do dospetja je zagotovo tudi v tem da Evropska centralna banka zaračunava negativne obrestne mere na depozite poslovnih bank pri centralni banki, zato tudi poslovne banke sedaj iščejo načine za nalaganje presežnih sredstev nekam, kjer je donos vsaj »manj negativen« od negativnega donosa na računu pri centralni banki.

Monetarna politika ničelnih obrestnih mer in teoretično neomejenih nakupov obveznic s strani centralnih bank je pač povzročila vrsto zelo čudnih situacij na katere vsekakor pred leti nismo bili navajeni in si nismo niti predstavljali, da bo do njih v takem obsegu tudi prišlo. Ne gre za slovensko posebnost. V tem trenutku je po svetu cca 13.000 milijard USD izdanih obveznic z negativnim donosom do dospetja. Centralne banke sproti vsak mesec ustvarjajo ogromno presežne likvidnosti, ki nekam mora iti in se počasi preliva po lestvici premoženja od najbolj varnih oblik proti bolj tveganim in v tem procesu potiska cene tega premoženja navzgor.

Gre za finančni eksperiment za katerega se ne ve kako se bo končal, ker po taki poti še nismo šli. Dejstvo pa je, da predolgo vzdrževanje umetno nizke cene denarja (obrestne mere) povzroča negativne efekte kot so napačna alokacija premoženja (nastanek finančnih balonov) ter povečevanje socialnih razlik med bogatimi in ostalimi."

 

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje s tveganji

Primorski skladi d.o.o.

Koper

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin