SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Družinski zakonik: Pozivi k čim prejšnjemu oblikovanju novega besedila

1

termometer

Po dveh letih polemik so volivci na referendumu zapečatili usodo družinskega zakonika. Po neuradnih izidih je proti glasovalo slabih 55 odstotkov volivcev, za pa jih je bilo 45.

Udeležba na referendumu je bila 30-odstotna. Politika in civilna družba menita, da bo treba kmalu pristopiti k oblikovanju novega, kompromisnega zakonika.

Najbolj odločno proti zakoniku so bili v volilni enoti Ptuj Preštete so že skoraj vse glasovnice z glasovanja, danes bodo prešteli še tiste, ki so prispele po pošti iz Slovenije.

Zakonik so večinsko zavrnili v sedmih volilnih enotah, nekaj več kot polovično so ga podprli le volivci v volilni enoti Ljubljana Center. Najbolj odločno so proti zakoniku nastopili volivci v volilni enoti Ptuj, kjer je proti glasovalo dobrih 64 odstotkov volivcev.

DZ vsaj eno leto ne sme sprejeti rešitev, ki jih je vseboval družinski zakonik Ker je družinski zakonik za referendumu padel, DZ leto dni ne bo smel sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev na referendumu, pojasnjujeta pravnika Rajko Pirnat in Miro Cerar. Tako namreč določata zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter ustava.

Čeprav je zapis v omenjenem zakonu, da DZ eno leto ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev, lahko tudi predmet različnih razlag, Pirnat meni, da je takšna določba relativno jasna. "Sam tako menim, da DZ vsaj eno leto ne sme sprejeti zakona, ki bi uzakonil bistvene določbe, zaradi katerih je družinski zakonik na referendumu padel. Te pa so se izkristalizirale v kampanji," pravi Pirnat.

Podobno meni tudi Miro Cerar. Tudi on je prepričan, da DZ zdaj vsaj eno leto ne sme sprejeti rešitev, ki jih je vseboval družinski zakonik. Slednje pa po njegovih besedah velja tudi za določbe, ki niso sporne za nobeno od strani.

Zagovorniki zakonika razočarani, nasprotniki zadovoljni Vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok, ki je bila tudi pobudnica referenduma, Aleš Primc je z izidom referenduma zadovoljen. Hkrati pa smo lahko po njegovih besedah "zadovoljni vsi, da so se ubranile temeljne vrednote in da smo zavarovali koristi otrok".

V Gibanju za družinski zakonik zavrnitev zakonika obžalujejo. Kljub temu koordinator gibanja Miha Lobnik ocenjuje, da so v gibanju za zakonik opravili izjemno delo, kar da je dobra popotnica za nadaljnje konstruktivno delo na tem področju.

Vizjak: V zakonik so se vključile tudi slabe rešitve Za ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka je izid referenduma posledica načina njegovega sprejemanja. Opozoril je namreč, da je bil zakonik sprejet s preglasovanjem in da so se vanj vgradile tudi slabe rešitve.

Nekdanji minister za delo Ivan Svetlik pa obžaluje, da družinski zakonik na referendumu ni bil sprejet. Po njegovi oceni je izid referenduma pokazal, da kot družba še nismo dovolj zreli, da bi lahko sprejeli različne oblike bivanja.

Je pa Vizjak napovedal, da bo ministrstvo za delo čez leto dni pripravilo kompromisne rešitve, ki bodo upoštevale voljo ljudi. Pri tem nameravajo v zakonsko materijo vključiti številne dobre rešitve, ki jih je vseboval zavrnjeni družinski zakonik, ter poiskati ustrezne rešitve za določbe, zoper katere je imela civilna družba največ pripomb. Upanje, da se bodo čim prej sprejel nekatere rešitve, ki so dobre in tudi nujno potrebne, je izrazila tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik.

Klinični psihologi pripisujejo izid referenduma utrjevanju predsodkov V zbornici kliničnih psihologov ocenjujejo, da je izid referenduma o družinskem zakoniku posledica kampanje njegovih nasprotnikov, ki je temeljila na utrjevanju predsodkov. "Z zavrnitvijo zakonika smo izgubili priložnost, da bi poskrbeli za tiste, ki so drugačni, ki so stigmatizirani, ki bi potrebovali največ podpore in razumevanja s strani družbe," je dejala predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije Sana Čoderl.

Kot posebej neprimerne v zbornici ocenjujejo nastope nekaterih posameznikov v referendumski kampanji, ki so pri nasprotovanju zakoniku izražali svoja osebna stališča, a se pri tem sklicevali na psihološko stroko. "Ob tem niso zastopali nobenega od psiholoških strokovnih združenj, temveč svoja osebna prepričanja," je dejala predsednica zbornice.

Žorž za ureditev nujnih pravic Psiholog in psihoterapevt Bogdan Žorž opozarja, da je prednostna naloga vlade "zakonsko urediti pravice za istospolne pare, ki jih je treba urediti, ki so zdaj pomanjkljivo urejene".

Žorž, ki je že med kampanjo opozoril na odsotnost ustrezne raziskave, si želi, da bi vlada naročila izdelavo večdisciplinarne študije o učinkih zdaj veljavnega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. "Šele potem naj se loti tako pomembnega zakona, kot je družinski zakonik," je dejal.

Po mnenju Antić Gabrove padli na izpitu Po mnenju sociologinje in predavateljice na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Antić Gabrove je "Slovenija ponovno padla na zrelostnem izpitu, predvsem izpitu tolerantnosti, iz sprejemanja drugačnosti, raznolikosti ter dopuščanja različnim manjšinam, da si po svoje urejajo življenje".

Kot je dejala, se je na referendumu oglasil predvsem tisti del volilnega telesa, ki meni, da "mora predvsem t. i. tradicionalna večina zaščititi svoj prav, in je pozabila, da mora večina prisluhniti manjšini in manjšino zaščiti v svojih pravicah". Toda opozarja, da z rezultatom referenduma ne bo tradicionalna družina ne simbolno ne realno prav nič pridobila.

"Ostaja tako, kot je, in to mnogim odgovarja," meni. Po njenem mnenju se številni bojijo pogledati realnosti v oči, "ker spremembe so se zgodile, se dogajajo in se bodo še naprej dogajale, saj tako pač je življenje".

Bahovec: Referendum je bil za Slovenijo potreben Sociolog Igor Bahovec s Teološke fakultete in Fakultete za družbene vede v Ljubljani pa pravi, da zavrnitev zakonika ne pomeni zavrnitve njegovih členov, temveč zavrnitev metode, s katero je bil pripravljen in sprejet.

"Dobro je, da nobena stran v izidu referenduma ne vidi velikega triumfa in ga ne razume kot dokončne rešitve stanja," je dejal. Vendar meni, da je bil referendum za Slovenijo zelo potreben. "Predlagatelji zakonika so ga namreč predlagali brez zdrave komunikacije z drugimi. Družinski zakonik ni le zadeva strokovnjakov ali politikov ali kogar koli drugega, ampak skupna zadeva vseh teh in državljanov," je poudaril.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin