Dosleden nadzor nad krvnim tlakom je pomemben tudi pri možganski kapi

Znanstveniki kalifornijske univerze so v svoji študiji želeli ugotoviti, ali bi zmanjšanje krvnega tlaka po prvi kapi vplivalo na tveganje za ponavljajoče se možganske kapi. V ta namen so analizirali podatke 3.680 bolnikov s kapjo, starih 35 let ali več. Vsem udeležencem raziskave so krvni tlak izmerili na začetku raziskave, nato čez mesec dni, nato na šest mesecev do izteka 24 mesecev. Krvni tlak udeležencev naj bi bil "pod nadzorom", če je bil 140/90 ali manj.

V celotnem obdobju študije je imelo v več kot 75 odstotkih časa dosleden nadzor nad tlakom manj kot 30 odstotkov bolnikov po možganski kapi. Med temi bolniki je bilo pri tistih, ki so imeli v začetku študije visok krvni tlak, opredeljen kot sistolični krvni tlak nad 153, manjše tveganje za pojav druge kapi za 54 odstotkov v primerjavi z bolniki po možganski kapi, ki so imeli krvni tlak "pod nadzorom" v le 25 odstotkih časa.

Ti rezultati so držali tudi po tem, ko so znanstveniki upoštevali še druge dejavnike, kot so starost, spol, zgodovina kapi in bolezni srca v družini. Prav tako so znanstveniki ugotovili, da so imeli dosleden nadzor nad krvnim tlakom udeleženci, ki so imeli v družini zgodovino srčnih napadov. To kaže na to, da se bolniki in zdravstveni delavci bolj zavedajo pomena nadzora krvnega tlaka po srčnem napadu, manj pa pri možganski kapi.

Od pet do 14 odstotkov Američanov doživi drugo kap v 12 mesecih Sicer pa naj bi možganska kap vsako leto prizadela približno 750 tisoč Američanov, od tega jih od 5 do 14 odstotkov doživi drugo kap v naslednjih 12 mesecih.

Na svetu za vsako leto možganska kap prizadene 15 milijonov ljudi. Skoraj šest milijonov jih zaradi tega umre, pet milijonov pa jih postane invalidov. Kap je za demenco drugi najpogostejši vzrok invalidnosti. Invalidnosti lahko vključuje izgubo vida in/ali govora, ohromelost ter zmedo.