Dino Bauk zanika, da bi šlo za referendum za pravico pljuvanja na poslance in kazanja spolnih organov otrokom

Novice Referendum za pravico pljuvanja na poslance in kazanja spolnih organov otrokom?

Odziv odvetnika Dina Bauka objavljamo v celoti. 

Zadeva: Zahteva za popravek članka “Referendum za pravico pljuvanja na poslance in kazanja spolnih organov otrokom?” in opravičilo ter poziv k umiku neresničnih in za čast in dobro ime škodljivih zapisov

Pozdravljeni,

pišem vam po pooblastilu mojih strank Inštituta 8. marec in njegove direktorice Nike Kovač.

Na spletnem mediju siol.net je bil danes 7. septembra 2021 objavljen članek avtorja P.J. z naslovom “Referendum za pravico pljuvanja na poslance in kazanja spolnih organov otrokom?” (https://siol.net/novice/slovenija/referendum-za-pravico-pljuvanja-na-poslance-in-kazanja-spolnih-organov-otrokom-560779), v naslovu in sliki direktorice inštituta Nike Kovač, ki prispevek spremlja jasno in neresnično ter za čast in dobro ime škodljivo implicira, da Inštitut 8. marec in njegovi člani zagovarjajo pravico do pljuvanja na poslance in pravico do kazanje spolnih organov otrokom. Kar je neresnično in škodljivo, za časti in dobro ime inštituta ter njihovih članov.

Inštitut 8. marec je na jasnem stališču, da nihče nima pravice pljuvati nikogar. Prvi odstavek 7. člena ZJRM že zdaj enako kaznuje vse ljudi, poslanca in protestnika, za nedostojno vedenje. Uvajanje določb, ki omogočajo jasno zlorabo zakonodaje za utišanje kritikov oblasti pa je nedemokratično in zato mu moji stranki ostro nasprotujeta, kar je bilo edino sporočilo zadevne referendumske napovedi.

Prav tako Inštitut 8. marec nikoli ni nasprotoval prekrškovnim določbam glede razkazovanje spolnih organov. Razkazovanje spolnih udov tako otrokom kot vsem ostalim je kaznivo že po sedanji zakonodaji, tretji odstavek ZJRM pravi: “Kdor na javnem kraju spolno občuje, razkazuje spolne organe ali na vsiljiv način ponuja spolne usluge in s tem koga moti, povzroči vznemirjenje ali zgražanje ljudi, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000

tolarjev.”. Tega se zaveda tudi avtor članka, ki navaja trenutno ureditev in kljub temu implicira, da nekdo temu nasprotuje. Inštitut 8. marec je nevladna organizacija, ki že leta opozarja na problematiko spolnega nadlegovanja in nasilja, podtikanje takšnih lažnih trditev je za ugled moje stranke izredno škodljivo.

Zapis na siol.net ima jasne elemente žaljive obdolžitve po 160. členu Kazenskega zakonika in okrnitve ugleda pravne osebe po določbah Obligacijskega zakonika, zato na vas naslavljam poziv po umiku neresničnih zapisov in opravičilo ter skladno z 26. in 27. člena Zakona o medijih zahtevam objavo naslednjega popravka v obliki in mestu, da ima njegova objava enako vrednost kot članek ali prispevek, na katerega se nanaša:

“Naslov: Referendum za ohranitev svobode govora in kritike oblasti”

Uvajanje določb, ki omogočajo jasno zlorabo zakonodaje za utišanje kritikov oblasti pa je nedemokratično in zato mu ostro nasprotujemo kar je bilo edino sporočilo naše referendumske napovedi. Inštitut 8. marec je na jasnem stališču, da nihče nima pravice pljuvati nikogar. Prvi odstavek 7. člena ZJRM že zdaj enako kaznuje vse ljudi, poslanca in protesnika, za nedostojno vedenje. A družbene posledice takih dejanj so različne glede na to iz katerega mesta, kakšne pozicije družbene moči so narejene. Vedno, kadar nekdo kot predstavnik oblasti ali določene politične opcije žali, napada, diskreditira, uporablja prostaški jezik, je to problem, ker nesprejemljivo retoriko in komuniciranje normalizira in proizvaja konkretne materialne učinke. Pri vladnem zakonskem predlogu ne gre za nič dobronamernega, ampak gre zgolj za še eno sredstvo preko katerega želijo utišati civilno družbo, protestnike, kritičen glas, medtem ko bodo sami lahko žalili naprej. V Inštitutu 8. marec smo zato napovedali, da če bo ta predlog zakona sprejet, bo to naš naslednji referendum.

Se pa je, metaforično rečeno, “pljuvanja” poslužil portal, ki ga ravno berete, siol.net. V 7. septembra 2021 objavljenem članku avtorja P.J. z naslovom “Referendum za pravico pljuvanja na poslance in kazanja spolnih organov otrokom?”, je neresnično ter za čast in dobro ime škodljivo impliciral, da Inštitut 8. marec in njegovi člani zagovarjajo “pravico do pljuvanja na poslance” in “pravico do kazanje spolnih organov otrokom”.

Ponavljamo, nihče nima pravice pljuvati nikogar. Prvi odstavek 7. člena ZJRM že zdaj enako kaznuje vse ljudi, poslanca in protestnika, za nedostojno vedenje. Se nam pa zdi zelo problematično uvajanje določb, ki omogočajo jasno zlorabo zakonodaje za utišanje kritikov oblasti, ena pravila za politično elito, druga za vse ostale: to je nedemokratično in zato temu ostro nasprotujemo, kar je bilo edino sporočilo naše referendumske napovedi.

Prav tako nikoli in nikdar Inštitut 8. marec ni nasprotoval prekrškovnim določbam glede razkazovanje spolnih organov. Razkazovanje spolnih udov tako otrokom kot vsem ostalim je kaznivo že po sedanji zakonodaji, tretji odstavek ZJRM pravi: “Kdor na javnem kraju spolno občuje, razkazuje spolne organe ali na vsiljiv način ponuja spolne usluge in s tem koga moti, povzroči vznemirjenje ali zgražanje ljudi, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.”. Tega se je zavedal tudi avtor članka, ki navaja trenutno ureditev in kljub temu implicira, da nekdo temu nasprotuje. Inštitut 8. marec je organizacija, ki že leta opozarja na problematiko spolnega nadlegovanja in naslija, podtikanje takšnih lažnih trditev je za ugled naše organizacije izredno škodljivo.

Za konec pa še: Mi hočemo živeti v solidarni, enakopravni in strpni družbi, ta zapis naj torej služi kot poziv h kulturi javnega dialoga, kjer se razpravlja in izmenjuje mnenja na podlagi dejstev. Kjer šteje moč argumenta in ne argument moči. Poziv k dostojnosti in spoštovanju temeljnih demokratičnih vrednot.