Dimitrij Rupel v novi knjigi o rešitvah za "pogrezanje" Slovenije

"Kot avtorja te knjige me skrbi, da se ta položaj poslabšuje, vsi čutimo pogrezanje," je ob predstavitvi knjige z naslovom Negotovo življenje 176. članice OZN poudaril Dimitrij Rupel.

Spoznanje zadrege zanikanja in zavračanja Kot pravi, je knjiga nastala zaradi spoznanja "zadrege zanikanja in zavračanja". Nekateri po njegovem menijo, da nismo ravnali prav, ko smo se na plebiscitu odločili za samostojno državo. Drugi menijo, da ne gre za ustanovitev nove države, ampak le za nadaljevanje slovenske države, ki naj bi jo bili ustanovili leta 1945.

Rupel pri tem postavlja ostro mejo med osvoboditvijo in osamosvojitvijo. "Prva je nastala iz revolucije, druga pa iz demokracije, iz samoodločbe in parlamentarizma," poudarja.

Težavna in nedokončana negotovost Negotovost iz naslova ima po njegovem dva pomena. Po eni strani gre za težavno, po drugi strani pa za še nedokončano življenje. "To je konstruktivna knjiga o prihodnosti. Če je bila za našo zgodovino značilna neka raztresenost, bi morali v prihodnosti zbrati energijo," pravi avtor.

Rupel po lastnih besedah želi prispevati k temu, da bi se "pogrezanje" slovenske države nehalo. Med drugim predlaga, da bi se v okviru pristojnosti predsednika republike ali pa na kak drugačen način, morda v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zbralo "vse dobronamerne Slovence v neko telo, ki bi premislilo, kako naprej". Sicer pa tudi meni, da bi se morali v državi dogovoriti za določene institucionalne spremembe v smislu "spoštovanja dosežkov, morale, poštenja, znanja, strokovnosti".

Janša: Temelji države se niso postavljali pred 70 leti Na predstavitvi knjige je spregovoril tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, ki je zanikal nedavne navedbe organizatorjev neke prireditve, da so se temelji slovenske državnosti postavljali v Kočevju pred 70 leti. "Če bi se temelji postavljali pred 70 leti, bi bila Slovenija verjetno ustanovna članica ZN, ne pa 176.," je poudaril.

Dodal je, da Slovenija po drugi svetovni vojni, ko je bila tudi zaradi "državljanske vojne" razklana, ni imela možnosti za osamosvojitev. "Ko se je Slovenija dejansko osamosvojila, smo uspeli zagotoviti neko, v veliki meri nepopolno, ampak zelo veliko enotnost naroda, ki je zdržal to preizkušnjo," je opozoril Janša.

So pa po njegovem poskusi, da se to zavre, prihajali tako od zunaj kot od znotraj. Pri notranjem odporu je opozoril na boj med podpisniki Majniške deklaracije, ki so po njegovem vztrajali pri ideji suverene in demokratične države slovenskega naroda, ter podpisniki Temeljne listine, v kateri je bila Slovenija še vedno vpeta v Jugoslavijo. "Ta spopad v slovenski politiki je trajal vseskozi in praktično še vedno traja," je opozoril Janša.

Eden od razlogov za današnje slabo stanje Slovenije je tako po njegovem nesodelovanje podpisnikov Temeljne listine. "Ko dobi na volitvah večjo podporo opcija, ki izhaja iz Majniške deklaracije, smo vedno odprti za sodelovanje, za koalicije, nobenih ideoloških pogojev ne postavljamo. Kadar zmagajo podporniki Temeljne listine, je ekskluzivizem prva beseda," meni Janša.

"Če nismo sposobni sodelovati, nismo vredni svoje države" Tudi slovenski geograf in nekdanji veleposlanik Milam Adamič Oražen meni, da bi Slovenija lahko cvetela le, če bi znali sodelovati eden z drugim. "Če nismo sposobni sodelovati, tudi nismo vredni svoje države," je menil. Sicer pa so se govorci na predstavitvi današnje knjige dotaknili še nekaj aktualnih tem, tudi arbitraže s Hrvaško. Janša je izpostavil, da je bil referendum o arbitražnem sporazumu ena od štirih ključnih odločitev, ki jih je slovenski narod sprejemal v zvezi s svojim ozemljem. Referendum je primerjal s plebiscitom o Beneški Sloveniji, koroškim plebiscitom in plebiscitom o samostojnosti.

Predsednik SDS sicer upa, da bo Slovenija z arbitražo dobila neposreden teritorialni stik z odprtim morjem. Če tega ne bo, pa upa, da bo država sposobna vzdržati na stališču iz sklepa DZ, v katerem piše, da v takem primeru Slovenija arbitraže ne bo upoštevala.

"Prejšnji predsednik dajal napačne pobude, aktualni jih sploh ne daje" Rupel je bil medtem kritičen do sedanjega predsednika republike Boruta Pahorja. "Prejšnji predsednik je dajal veliko pobud v napačno smer, aktualni predsednik pa jih sploh ne daje," je menil. Glede aktualne vlade pa pravi, da se ta namesto z ustvarjanjem ukvarja predvsem z prerazdeljevanjem vse manjše količine dobrin.

Avtor knjige je bil kritičen tudi do Komisije za preprečevanje korupcije. Kot je poudaril, je komisiji avgusta med drugim prijavil nekdanjega predsednika Danila Türka in nekdanjega zunanjega ministra Samuela Žbogarja, a glede tega ni prejel nobenega odgovora. "Ne morem se znebiti vtisa, da ta komisija služi predvsem politični opciji, ki je trenutno na oblasti," je tako poudaril Rupel.

Janša pa je v sklepni besedi glede trenutnega stanja v Sloveniji dejal, da je danes veliko negotovosti in zaskrbljenosti, kar je po njegovem upravičeno. "Po dveh in še nekaj desetletjih samostojnega življenja v suverenem okolju, ki smo ga več ali manj sami kreirali, nas čaka najmanj nekaj let, ko dela te suverenosti ne bo več, ker smo jo zapravili," je poudaril predsednik SDS. Ob tem je znova izrazil prepričanje, da Slovenija ne bo sposobna sama poravnati svojih dolgov in bo morala pristati na pogoje, ki jih bodo postavljali mednarodni posojilodajalci.