SiolNET. Novice Slovenija
4,50

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Dežman: Türk je drago plačal za izjavo o drugorazrednih temah

4,50

termometer

Jože Dežman
Izkop posmrtnih ostankov žrtev iz rova svete Barbare je pokazal, da del slovenske politike in javnosti ne priznava pravice do groba, meni predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. Foto: STA

V sredo bo minilo točno dvanajst let od dneva, ko so raziskovalci, kriminalisti, državni uradniki in izvajalci del vstopili do skupine mumificiranih žrtev povojnih pobojev v rovu svete Barbare v Hudi jami. Odkritje množičnega grobišča žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni je v politiki naletel na mešane odzive. Spomnimo, da je nekdanji predsednik republike Danilo Türk v eni od izjav ocenil, da gre za drugorazredno temo. Predsednik vladne komisije za reševanje prikritih grobišč Jože Dežman je ob obletnici odkritja grobišča kritičen tudi do ljubljanske mestne občine in župana Zorana Jankovića, saj opozarja na pomen in nujnost ureditve domobranskega vojaškega pokopališča na Orlovem vrhu v Ljubljani in pokopa posmrtnih ostankov Romov na Žalah.

Zgodovinar in predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman ob dvanajsti obletnici odkritja množičnega grobišča v rovu svete Barbare v Hudi jami poudarja, da se je prav ob izkopu posmrtnih ostankov vseh žrtev iz omenjenega rova in njihovem pogrebu pokazalo, da pravice do groba ne priznavajo "tisti deli slovenske politike in javnosti, ki ohranjajo izročila mitov in tabujev titoističnega sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil".

Cepljenje proti covid-19 v Srbiji Novice Kurz se pri cepivih ne namerava več zanašati na EU, Slovaška odobrila Sputnik V

Dežman: Türk je za svojo izjavo o drugorazrednih temah drago plačal

Kot poudarja Dežman, je bila prva reakcija te politike, kako zapreti rov svete Barbare za javnost, kako preprečiti izkop žrtev in kako razpustiti vladno komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Kot pravi Dežman, je sicer nekdanji predsednik republike Danilo Türk za svojo izjavo o drugorazrednih temah na političnem prizorišču drago plačal. "Ta politični nauk in pritisk javnosti, zgrožene zaradi stanja posmrtnih ostankov v plastičnih gajbicah, ki se je skozi leta stopnjeval, je pripeljal do tega, da se je izkop posmrtnih ostankov v rovu svete Barbare po več letih nadaljeval," ocenjuje Dežman.

Nekdanji predsednik republike Danilo Türk je po oceni Dežmana za svojo izjavo o drugorazrednih temah na političnem prizorišču drago plačal. Nekdanji predsednik republike Danilo Türk je po oceni Dežmana za svojo izjavo o drugorazrednih temah na političnem prizorišču drago plačal. Foto: STA

Konec oktobra 2016 je bilo na pokopališču Dobrava v Mariboru pokopanih 1.410 žrtev iz rova svete Barbare. Čeprav vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč leta 2010 ni bila razpuščena, je bilo njeno delo po besedah Dežmana skorajda povsem onemogočeno do sprejema zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev leta 2015. Vlada pod vodstvom takratnega premierja Mira Cerarja je takrat z zakonom zagotovila tudi predvidena sredstva za izvedbo programa komisije. Delo komisije je po navedbah Dežmana potekalo tudi ob zglednem sodelovanju s predsednikom države Borutom Pahorjem.

Michael Ryan, WHO Novice WHO: Pandemije covida-19 letos še ne bomo premagali

Zaradi epidemije lani bistveno manj izkopov posmrtnih ostankov

Zaradi epidemije novega koronavirusa je delo komisije v lanskem letu zastalo. Opravljeni so bili le nekateri izkopi posmrtnih ostankov umorjenih. Po besedah Dežmana bodo raziskovalci izkope posmrtnih ostankov umorjenih iz Brezna 3 pri pokopališču partizanske bolnišnice Stari log v Kočevskem rogu, dela protitankovskega jarka pri Mostecu pri Brežicah ter Mihčevega in Koščevega brezna v okolici Ljubljane predstavili v petem poročilu komisije, ki trenutno nastaja.

V raziskanih dvajsetih metrih protitankovskega jarka v Mostecu so bile odkrite tri skupine žrtev z vsaj 276 umorjenimi. Med njimi je bilo več kot dvajset žensk, poudarja Dežman. V raziskanih dvajsetih metrih protitankovskega jarka v Mostecu so bile odkrite tri skupine žrtev z vsaj 276 umorjenimi. Med njimi je bilo več kot dvajset žensk, poudarja Dežman. Foto: Uroš Košir

"Opozorimo naj le, da so bili v Breznu 3 odkriti posmrtni ostanki 259 umorjenih, med njimi vsaj ena ženska. Po zbranih podatkih kriminalistične preiskave gre verjetno za zapornike iz novomeških zaporov, umorjene septembra 1945. V raziskanih dvajsetih metrih protitankovskega jarka v Mostecu so bile odkrite tri skupine žrtev z vsaj 276 umorjenimi. Med njimi je bilo več kot dvajset žensk. V Mihčevem breznu so našli tri umorjene moške, v Koščevem breznu pa 50. Za Koščevo brezno domnevajo, da so v njem morda tudi posmrtni ostanki umorjenega začetnika slovenskega stripa in domobranskega propagandista Jožeta Beraneka," pravi Dežman.

Aleš Hojs Novice Hojs napoveduje zaostritev nadzora na meji še ta teden

Dežman kritičen do ljubljanske občine in župana Zorana Jankovića

V letošnjem letu, ko komisija zaključuje svoj mandat, po navedbah Dežmana pričakujejo, da se bo dialog o pravici do groba nadaljeval. Vlada je poročilo komisije za leto 2020 in program komisije za leto 2021 sprejela 4. februarja letos. "Smo pred izvedbo izvajalcev za izkop posmrtnih ostankov iz brezna pod Macesnovo gorico. Tam so po vseh pričevanjih in raziskavah posmrtni ostanki v Kočevskem rogu umorjenih slovenskih vojnih ujetnikov," pojasnjuje Dežman.

Dežman je zaradi neureditve vojaškega pokopališča na Orlovem vrhu in pokopa Romov na Žalah kritičen tudi do ljubljanske mestne občine in župana Zorana Jankovića. Dežman je zaradi neureditve vojaškega pokopališča na Orlovem vrhu in pokopa Romov na Žalah kritičen tudi do ljubljanske mestne občine in župana Zorana Jankovića. Foto: Ana Kovač

Predsednik komisije je ob tem kritičen do ljubljanske občine, ljubljanskega župana Zorana Jankovića in nekaterih častnih občanov, ki po njegovih besedah izstopajo "pri zanikanju pravice vseh smrtnih žrtev vojnega in revolucionarnega nasilja do groba". Kot je dejal, na komisiji verjamejo, da bo zaščiteno območje domobranskega vojaškega pokopališča na Orlovem vrhu v Ljubljani.

"Mestna občina Ljubljana je do zdaj zavračala pogreb od partizanov umorjenih Romov na Žalah. Tako ureditev vojaškega pokopališča na Orlovem vrhu kot pogreb umorjenih Romov sta nova priložnost za politične odločevalce in oblikovalce javnega mnenja, da potrdijo svojo zavezanost pravnim in etičnim merilom," je poudaril Dežman in dodal, da bo uresničevanje letošnjega programa komisije pomemben prispevek k praznovanju 30. obletnice Republike Slovenije in pomembno sporočilo Slovenije pred in med predsedovanjem Svetu EU.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 12
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin