Dežman: Če obsojamo zločine v Srebrenici, obsojamo tudi zločine v Kočevskem rogu in drugod pri nas

Foto: dr. Uroš Košir V petek so novomeški jamarji, arheologa dr. Uroš Košir in Marko Pečovnik ter antropologinja dr. Petra Leben Seljak začeli raziskavo kraškega brezna v Kočevskem rogu, kjer sta jamarja naletela na človeške posmrtne ostanke.

"Gre za posmrtne ostanke vsaj 35 oseb, moških, morda je med njimi ena ženska, po stanju v jami lahko sklepamo, da bo v nadaljevanju ekshumiranih vsaj še nekaj deset oseb," je sporočil Jože Dežman, predsednik vladne komisije za prikrita grobišča. Dežman domneva, da gre za eno od še neodkritih morišč v Kočevskem Rogu, kjer so posmrtni ostanki predvsem nekdanjih več tisoč pripadnikov novomeške domobranske skupine.

"Pričakovali smo, da jih bomo našli tudi v morišču in grobišču v Rugarskih klancih, vendar so bili tam odkriti posmrtni ostanki 22 moških. Glede na odkrite predmete gre verjetno za žrtve, ki so bile del oboroženih formacij Neodvisne države Hrvaške," je pojasnil Dežman in dodal, da so zadnje raziskave v Kočevskem rogu potrdile, da je brezno pod Macesnovo gorico verjetno največje slovensko morišče in grobišče. "Upamo, da bo letos izveden razpis, ki bo omogočil ekshumacijo žrtev letu 2021," je dodal.

Foto: Marko Pečovnik Analiza več sto predmetov žrtev, umorjenih v breznu pod Krenom, ki so bile najdeni v breznu pri Debliških livadah, nakazuje, da gre večinoma za predmete, povezane s pripadniki srbskih in črnogorskih četniških enot, je še pojasnil.

"Kje so potem v Kočevskem Rogu pobili iz Avstrije vrnjene hrvaške vojne ujetnike. Ali so morda ti v še neznanem breznu v Ušivih jamah?" se ob tem sprašuje Dežman.

"Prav tako še nimamo odgovora o Italijanih (morda so mislili Jelenov žleb?) v Kočevskem rogu, o katerih so govorili na sestanku na slovenskem Izvršnem svetu 11.aprila 1960," je zapisal, "obravnavali so sporazum med Italijo in Jugoslavijo o prekopu posmrtnih ostankov padlih italijanskih vojakov v Italijo. Takrat so odločili: 'Poseben primer so Kraške jame in Kočevski rog. O teh dveh zaenkrat Italijani ne govorijo. Če pa bodo postavili to vprašanje, bo mogoče odbiti obisk oz. pregledovanje teh krajev edinole z motivacijo, da je Kras v našem obmejnem pasu in da je Kočevski rog kot strateško ozemlje, tajnost.'"

Ob tem je Dežman poudaril, da danes obeležujemo 25 let od genocida v Srebrenici. "Če obsojamo zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti v Srebrenici, potem obsojamo tudi zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti, ki jih odkrivamo v Kočevskem rogu ter drugod po Sloveniji," je zapisal, "Republika Slovenija naj v tem globalnem procesu tranzicijske pravičnosti še naprej aktivno sodeluje."

Preberite še:

Novice Četrt stoletja od najhujšega zločina po drugi svetovni vojni #video